Glasen krik se je razlegel s koruznega polja, ko sem v sobotni noči v novih natikačih stopil na rdečega polža. Bila je skoraj polna luna, velika in sumljivo oranžna, okoli nje ravno toliko temnih oblakov, da se je zdelo zarotniško. Dva velika elektrovoda sta ožarjena z mesečino pod nebo štrlela kakor veličastna črna grozeča stolpa. In bilo je tretjič, ko sem v življenju pristal sredi koruzne njive. Prvič v študentskih letih, a v precej drugačnem kontekstu, povezanim z nelastništvom nepremičnine in pomanjkanjem zasebnosti, drugič lani, ko sem se na najbolj vroč dan leta prebijal skozi koruzni labirint za Betnavo in tretjič zdaj, ko so pri Društvu Labirint pripravili prvi letošnji nočni koruzni labirint za odrasle. Tisti družinski je potekal že v petek zvečer, sobotnemu pa so dodali nekaj pridiha grozljivk.
Ob Papeževi cesti, tam, kjer so nekoč zorele jagode, so to noč iz zemlje prilezli živi mrliči in drugi sumljivi tipi.
"Pa daj, kreten, skoraj mi je ušlo."
"Teci punčka, teci, življenje ima zate nabrušen nož."