Lažne prijave: V Upravni enoti Krško na enem naslovu kar 260 tujcev

​Na Upravni enoti (UE) Maribor so z notranjim nadzorom reagirali na lažne prijave prebivališč posameznikov. Kako pa se s to problematiko spopadajo na preostalih 57 upravnih enotah v državi? Izpostavljajo, da ni sistemskega pridobivanja podatkov o številu prijavljenih, da potrebujemo merila o maksimalnem številu prijavljenih na določeno kvadraturo, da je treba ponovno uvesti krajevno pristojnost, saj se sedaj lahko oseba prijavi na katerikoli naslov na katerikoli upravni enoti in je nadzor skoraj nemogoč, da so postopki ugotavljanja dejanskega prebivališča dolgotrajni in zapleteni, pa tudi, da po trenutni veljavni zakonodaji ni omejitve, koliko ljudi je lahko največ prijavljenih na enem naslovu, posamezniki pa pač izkoriščajo zakonodajo.

Sistemski pojav

Ob mariborski izstopa tudi Upravna enota Krško, kjer ima na petih naslovih prijavljeno prebivališče več kot 20 tujcev, od tega jih je na enem naslovu prijavljenih 260.​ ​Na UE Žalec pravijo, da so ugotovitve UE Maribor le še potrditev njihovih ocen v letnih poročilih, "da gre za sistemski pojav, ki ga ni mogoče reševati niti na ravni konkretnih postopkov niti po posameznih upravnih enotah".

​Poudarjajo, da upravne enote same nimajo možnosti, da bi pridobile izpis oziroma podatke, koliko je (največ) prijavljenih v eni stanovanjski enoti, oziroma podatke o stanovanjih oziroma naslovih, kjer je prijavljenih več kot 20, 50 ali 100 ljudi. Ker tega ni, se takšni primeri odkrijejo naključno, ob prijavi prebivališča, ko referent ugotovi, da je na nekem naslovu večje število prijavljenih, pojasnjujejo na UE Grosuplje, kjer imajo sedem naslovov, kjer je prijavljeno več kot 20 ljudi, največ prijavljenih na enem naslovu jih je 69.

Za dolgotrajne postopke premalo zaposlenih

​Postopki ugotavljanja prebivališč so zelo zahtevni in trajajo več mesecev. Postopek zahteva, da referent dosledno ugotovi vsa dejstva in okoliščine. "To praktično pomeni, da bi morali za neki naslov, kjer je 50, 100 ali več prijavljenih, uvesti tudi toliko postopkov ugotavljanja, kolikor je prijavljenih oseb. To je preprosto nemogoče, ker toliko postopkov naenkrat ni mogoče v rokih, ki jih nalaga Zakon o splošnem upravnem postopku, niti voditi niti končati," opozarjajo v UE Grosuplje. Predvsem pa ta postopek bremeni organ, da dokaže, da človek tam ne živi, namesto da bi oseba dokazala, da tam živi.

​Imeli so primer naslova, kjer je bilo več deset prijavljenih, poraba vode in plačilo odvoza smeti v objektu velikosti 50 kvadratnih metrov pa sta bila za dve osebi, kar so v odločbi utemeljili, a je bila ta odpravljena, vzdržala ni niti hipoteza, da je tam prijavljen tudi lastnik objekta z družino. Menijo, da je težava v izjavah lastnikov objektov, ki dovoljujejo prijavo na svojem naslovu. "Četudi lastniku poveš, da je dal sto takšnih izjav, ki ne vzdržijo, to zanj ne predstavlja težave niti kazenske odgovornosti, saj je vendar podal samo izjavo, da oseba lahko tam živi, ne more pa je prisiliti, da bi tam tudi živela," so še dodali v Grosupljem. Na več upravnih enotah so povedali, da imajo za vse te dolgotrajne postopke premalo zaposlenih.

Uradnikom očitajo, da jim odžirajo zaslužek

Na območju Upravne enote Kamnik imajo osem problematičnih naslovov, na katerih je prijavljenih več kot 20 oseb, a manj kot 50. Dodali so, da so pred nekaj dnevi stranko opozorili, da je na naslovu prijavljeno večje število oseb, in "nam je stranka (lastnik stanovanjskega objekta) odgovorila le to, da kdo smo mi, da bomo sodili o tem, in da naj mu pokažemo zakonsko določbo, s katero bi lahko prepovedali prijavo večjega števila oseb na določenem naslovu".

Na Upravni enoti Celje pa med drugim izpostavljajo nekatere lastnike nepremičnin, ki s fiktivnimi prijavami služijo, uradnikom pa očitajo, da jim odžirajo zaslužek: "Posamezniki, ki dajejo nepremičnine tujcem v najem, niti ne želijo, da bi uradne osebe prišle v stik s tujcem, prestrežejo tudi njihovo pošto. V nekaterih primerih obstaja celo dvom, ali jo tujcem izročijo."