Igor Selan
Mestni svetniki se bodo na četrtkovi seji med drugim seznanili tudi z zaključnim poročilom organizacije Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) 2023, ki ga je Maribor organiziral julija. Poročilo je med drugim pomembno tudi zato, ker je Gibanje Svoboda na novembrski seji preprečilo imenovanje direktorice Ofem Nataše Ritonija za direktorico Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje-Maribor, pri čemer je izpostavilo minus, s katerim je organizator zaključil omenjeni dogodek. Ta znaša kar 716 tisoč evrov, plačal pa jih bo Javni holding Maribor. "Holdingu, ki uspešno posluje, smo povišali dividendo. Noben proračunski porabnik torej zaradi tega ne bo dodatno obremenjen," je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal župan Saša Arsenovič.
Druge države 70, Slovenija le 26 odstotkov
Kot je dodatno pojasnila Ritonija, o katere imenovanju za direktorico RRA bodo svetniki ponovno odločali prav tako v četrtek, naj bi bil minus predvsem posledica neustrezne zakonodaje. "Ofem ni bil projekt mesta, ampak države, pri čemer smo se glede dogodka dogovarjali kar s tremi različnimi vladami. Žal je pri nas tako, da nihče v Sloveniji, ko se poteguje za organizacijo nekega športnega dogodka, nima zagotovljenih državnih sredstev, ker za to ni zakonske podlage. Stvari namreč delujejo tako, da organizator pridobi sklep vlade, da lahko kandidira in šele potem se prično pogajanja z državo. In prav na osnovi Ofem ter naših izkušenj je minister za gospodarstvo Matjaž Han napovedal spremembo zakona."
"Maribor je za ta dogodek porabil najmanj med vsemi organizatorji v zadnjih desetih letih"
Kot je še zagotovila Ritonija, minusa pri organizaciji tudi ni povzročilo nesmotrno ravnanje s proračunom, ampak prenizki prihodki: "Odhodki so bili namreč planirali v višini 11 milijonov evrov, porabili pa smo celo manj in to kljub šest odstotni inflaciji, ki je, glede na celoten proračun, znašala kar 640 tisoč evrov. Delovali smo torej zelo racionalno. Dejstvo je, da je Maribor za ta dogodek porabil najmanj med vsemi organizatorji v zadnjih desetih letih, če denimo pogledamo Bansko Bistrico, ki je dogodek organizirala pred nami, je ta samo za organizacijo porabila kar pet milijonov evrov več. Ob tem pa je treba izpostaviti tudi najnižji vložek države. Medtem, ko so druge države za organizacijo namenile okrog 70 odstotkov vseh sredstev, je Slovenija Mariboru za to namenila le 26 odstotkov."
Za vsak vložen evro vrnjenih 2,04 evra
Celoten Ofem je sicer stal 24 milijonov evrov, od tega 13,23 milijona evrov posodobljena oziroma nova infrastruktura (med drugim Dvorana Tabor in atletska ogrevalna dvorana) in 10,75 milijona evrov organizacija dogodka, pri čemer je država zagotovila 6,26 milijona evrov za infrastrukturo, 2,5 milijona evrov za organizacijo in 325 tisoč evrov za novo športno opremo.
"Dolgoročni multiplikativni učinek na slovensko gospodarstvo za vsak potrošen evro znaša 5,13 evra"
Kot je še povedala Ritonija, so pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani naročili tudi študijo ekonomskih učinkov, ki je pokazala, da neposredni in posredni učinki Ofem znašajo 18,8 milijonov evrov: "Skupna poraba, ki jo je generiral Ofem, je znašala 47 milijonov, za vsak potrošen evro se nam je torej vrnilo 2,04 evra, dolgoročni multiplikativni učinek na slovensko gospodarstvo za vsak potrošen evro pa znaša 5,13 evra, kar so zelo lepe številke. Bistveno, za skoraj 49 odstotkov, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečalo tudi število nočitev, ki je iz slabih sto tisoč poraslo na 148 tisoč. Vsekakor se je mesto z Ofem postavilo na turistični zemljevid Evrope in pridobilo tudi velik ugled, zaradi česar nas Evropski olimpijski komite že nagovarja k organizaciji drugih večjih športnih dogodkov, tako se med drugim že dogovarjamo za organizacijo Evropskega mladinskega prvenstva v atletiki."
