Igor Selan
Mestna uprava se je danes odzvala na različne informacije o stanju občinskih financ, ki se v zadnjem času pojavljajo v javnosti. Kot je zatrdila direktorica uprave Lidija Krebl, je občina uspela zagotoviti 100 odstotno realizacijo na področju financiranja vseh neobveznih nalog, od okolja, za kar bo namenila 25 tisoč evrov, do nevladnih organizacij (24 tisoč evrov), veteranskih društev (45 tisoč evrov), mladinskih organizacij (150 tisoč evrov), zdravja in socialnega varstva (1,2 milijona evrov), kulture (700 tisoč evrov), kot tudi športa (4,4 milijona evrov). A bo za slednjega letos izplačala le 135 tisoč evrov za plače trenerjev, medtem, ko bodo društva in klubi morali na preostanek denarja počakati do prihodnjega leta. "Začasne odločbe smo med letom izdajali tam, kjer je to bilo možno in v upanju, da bodo do konca leta zagotovljene končne odločbe v stoodstotni višini, kar se je torej tudi uresničilo. Vendar bo, ker gre na področju športa za zelo velik znesek, preostanek izplačil v izplačilo najverjetneje zapadel šele prihodnje leto, razen v primeru, da bi bili realizirani kakšni nenadejani prihodki," je povedala Kreblova.
Problem podfinanciranosti iz leta v leto večji
Da je situacija naporna, a da se z omenjanjem občinskih financ v negativnem smislu občane vznemirja po nepotrebnem, je dodal župan Saša Arsenovič. In še enkrat pojasnil, da noben od projektov, ki so trenutno v teku, ne ogroža financiranja neobveznih nalog, saj se te financirajo iz drugih virov. "Moram pa poudariti, da smo, ker smo ena najbolj podfinanciranih občin v državi, stoodstotno financiranje neobveznih nalog dosegli zgolj s prodajo svojega premoženja, kar je vsekakor skregano z razvojno naravnanostjo države."
"Stoodstotno financiranje neobveznih nalog smo dosegli zgolj s prodajo svojega premoženja, kar je vsekakor skregano z razvojno naravnanostjo države."
Občina je tako letos, da bi pokrila luknjo zaradi prenizkega državnega financiranja, prodala stanovanja v višini 900 tisoč evrov, poslovne prostore v višini 800 tisoč in stavbna zemljišča v višini 1,4 milijona evrov. Ob tem je trenutno aktualna tudi dražba za prodajo zemljišč vrednih 10 milijonov in prodaja poslovnih prostorov v višini 270 tisoč evrov.
Štipendije da, a pod pogojem...
Župan Saša Arsenovič je včeraj nakazal tudi smer sprememb načina štipendiranja nadarjenih dijakov in študentov. Kot je povedal, bo v prihodnje tako za štipendiste obvezno, da se bodo vsaj za nekaj časa zaposlili v okolju, ki jih je financiralo: "Imamo izjemno kadrovsko krizo in nisem za to, da damo 100 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, pa čeprav za najboljši možen namen, brez tega, da bi na drugi strani bila neka obveza. Nov razpis, ki je v pripravi in smo ga dali v široko razpravo, od gospodarske in obrtne zbornice, univerze, gre v smeri kadrovskih štipendij. Če bo mestni svet odlok potrdil in bo za to zatotovljeno financiranje, bomo lahko dijakom in študentom štipendije januarja plačali za nazaj."
Kot je dodatno pojasnila vodja urada za finance Mateja Cekić, se podfinanciranje obveznih nalog s strani države še poslabšuje, medtem, ko je razkorak v minulih letih znašal okrog 20 milijonov evrov letno, zdaj znaša že med 27 in 28 milijonov. "Občina zato za tekoče obveznosti porablja lastne vire, predvsem NUSZ, a smo tik pred tem, ko niti to ne bo več mogoče. Kreditov in denarja, ki ga dobimo s prodajo lastnega premoženja, namreč za to ni mogoče porabljati, saj gre za namenski denar za izvajanje investicij ter rednega in investicijskega vzdrževanja."
Ne le Maribor, podfinancirane vse mestne občine
Občina zdaj upe polaga v vlado, kjer je v začetku leta pričela delovati delovna skupina, ki se ukvarja s problemom financiranja mestnih občin, ki so od leta 2006 praktično vse podfinancirane. Vključno z Ljubljano, ki pa razliko pokriva s sredstvi, ki ji pripadajo po zakonu o glavnem mestu. "Žal pa mariborska pri tem zaradi velikosti izstopa. Mi smo izjemno aktivni, na problem vseskozi opozarjamo tako poslance kot ministrstva in vlado. Kot nek kriterij se zdaj pojavlja znesek, ki ga imamo občine za plačevanje tekočih transferjev za zavode, torej število zavodov, plače in materialni stroški, kjer je mariborska občina zdaleč nad povprečjem. Tu se vsekakor nadejamo nekih dodatnih sredstev, vendar v celoti problema podfinanciranosti to še zmeraj ne bo rešilo," je povedala Cekićeva.
"Skrajni čas je, da se na državo pogleda iz višine, ne pa iz sredine"
Da bi pričakoval, da bo država, glede na to, da se razvojne razlike med vzhodom in zahodom še kar povečujejo, sama sprejela ukrepe, je dodal Arsenovič: "Ne pa da moramo mi vseskozi težiti. Skrajni čas je namreč, da se na državo pogleda iz višine, ne pa iz sredine. Pri tem bi opozoril, da je bil rok, v katerem naj bi delovna skupina končala delo, 30. junij, jaz pa še zmeraj nisem dobil povabila na sestanek, pa čeprav bi res rad videl izsledke te polletne analize."
Trenutno za 1,5 milijona evrov neplačanih obveznosti
In kakšno je trenutno finančno stanje občine? Kot je povedala Cekićeva, ima občina trenutno 1,5 milijona evrov neplačanih zapadlih obveznosti, ki pa se nanašajo samo na projekt aglomeracij, kjer imajo prav tako težave z državo, ki zavlačuje z izplačilom sofinancerskih sredstev: "Za aglomeracije je občina že založila štiri milijone in denarja za zalaganje več nimamo. Predvidevamo, da bomo to oktobra vendarle rešili. Vse ostale obveznosti plačujemo tekoče, ker smo čez poletje najeli kredite. Bo pa z rebalansom treba zagotoviti še dodatna sredstva za vrtce in šole ter za subvencijo mestnemu potniškemu prometu, kar bomo zagotovili s prerazporejanjem sredstev znotraj proračuna."
"Po optimističnem scenariju bi lahko bilo prvo branje proračuna za leto 2024 novembra, drugo pa decembra"
Mestna uprava ob tem pripravlja tudi proračun za prihodnje leto. Do konca septembra bodo ocenili predvidene prihodke, pri čemer čakajo na izhodišča države glede povprečnine, oktobra se bodo nato usklajevali s proračunskimi uporabniki: "Po optimističnem scenariju bi lahko bilo prvo branje novembra, drugo pa decembra," je še povedala Cekićeva.
