Pridejo premrznjeni z ledenimi rokami in povedo, da so se navadili na 15 stopinj Celzija v stanovanju. Ker drugi primer pa je, da prinesejo položnico za ogrevanje enosobnega stanovanja v višini 200 evrov. Prišla je gospa in prosila za čevlje, ker si jih je nazadnje kupila pred desetimi leti," pripoveduje Andreja Rajh, prostovoljka društva Upornik, o stiskah, s kakršnimi so se letos na društvo obrnili posamezniki. Pri dobrodelni Valentinovi stojnici v Europarku so v soboto zbirali prostovoljne prispevke in prodajali izdelke iz njihove dobrodelne kolekcije. Namreč brez prostovoljnih prispevkov in donacij posameznikov ter podjetij so v društvu brez moči."
"Starostniki imajo resen problem zaradi strahovite podražitve hrane. Ob tem pa jih bremenijo še visoke cene elektrike in drugih energentov. Pokojnine se niso bistveno povečale, stroški pa so narasli za 20 odstotkov plus. Če so lani še zmogli, ko smo jim pomagali mesečno s 50 evri za prehrano in 50 evri pri plačilu položnice, v tem trenutku s to pomočjo ne uspevajo več. Pomoč pri plačilu položnic smo dvignili na 80 evrov, več pa ne upamo, ker se bomo mi finančno zlomili," dodaja Boris Krabonja, zakoniti zastopnik društva.
"Aktivna družba in lena država"
V društvu v enem mesecu pomagajo približno 200 gospodinjstvom iz širše podravske regije. V letošnjem januarju so med ljudi razdelili kar 26.883,17 evra pomoči v obliki bonov, plačila položnic in paketov. Krabonja pravi, da 90 odstotkov denarja, ki ga zberejo in razdelijo, podarijo fizične osebe. Odzivajo se torej predvsem posamezniki, ki zaznavajo stisko malih ljudi ali tistih na robu družbe. "Mi smo zelo aktivna družba z leno državo, zato dobro uspevamo humanitarci. Država je lena v tem smislu, da v zadnjih 30 letih ni postavila jasnega in trdnega temelja, kako ravnati z ljudmi, ki niso po svoji krivdi na robu družbe. Dejstvo je, da je industrija zaposlovala nižje izobrazbene kadre, ki danes ne dobijo možnosti za dostojno plačano delo. Najbolj pa zamerim tej državi, da so na začetku devetdesetih let nagnali v pokoj ljudi, ki so imeli manj kot 40 let delovne dobe, zato da so umetno zmanjševali brezposelnost, potem pa so si omislili, da je polna pokojnina le ob pogoju 40 let delovne dobe. Danes so ti ljudje, nič krivi, nič dolžni, vedno pošteno delali, brez polne delovne dobe in pridemo do absurdne situacije, ko imajo ljudje pokojnine 280 evrov. Pa živi s tem, če lahko! Tu je ta lenoba naše države, da tega ne reši," je kritičen Krabonja.
Karitas: Največ pridejo prosit za hrano
"Samo januarja smo razdelili 20 odstotkov prehranskih paketov več kot lani in pomagali pri plačilu položnic. Največkrat pridejo prosit za hrano, ker podražitev živil ljudje najbolj občutijo. Strah jih je še poračunov za energente," pravi Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor.
Letno samo v Mariboru pri njih in v župnijskih karitas pomagajo okoli dvanajst tisoč ljudem, kar je okoli desetim odstotkom Mariborčanov: "Maribor je zelo specifičen. Če je bila leta 2008 podčrtana predvsem materialna stiska, so se ji zdaj pridružili še strah in psihosocialne stiske, kot so osamljenost, nesprejetost v družinah, zaposleni v službah povedo, da so te obremenjujoče, da je prisotnega še več stresa." Skrbi jih, ker se struktura prosilcev spreminja. "Od pet do deset odstotkov je novih prosilcev. Ne samo osebe z minimalnim dohodkom in socialno šibki, ampak izginja srednji sloj, osebe, ki so doslej še nekako zmogle, ter osebe, ki živijo same, ali mame samohranilke, starejši, ki živijo sami. Tistim, ki jim je doslej šlo slabo, gre še slabše, ker so se cene osnovnih življenjskih potrebščin toliko dvignile, da ne zmorejo več," pravi Bračun. Letos so razdelili že skoraj 300 paketov osnovne humanitarne pomoči, dnevno razdelijo 800 kilogramov do tone donirane hrane, število oseb, ki dobijo toplo kosilo v Ljudski kuhinji, se je zvišalo na 55. Ko bodo dospeli poračuni za energetiko, elektriko, plin, bo prosilcev še več. Pa čeprav jim ljudje že zdaj povedo, tako Bračun, da zelo varčujejo: "Nekateri ostanejo v mrzlih stanovanjih, ki jih ne ogrevajo, ali pa so zalogo drv ali drugih energentov že porabili in so na mrzlem."
Grozi ponovitev krize okoli leta 2000
"Porast prošenj za denarno pomoč je izjemen. Večina teh, ki so v zadnjem času zaprosili za pomoč pri nas, je novih in niso bili doslej naši uporabniki. Draginja je vedno večja, kažejo se stiske, nekateri so že tik pred deložacijami. Prosilci so starostniki, precej jih je z vdovskimi pokojninami, prenizkimi za preživetje, ki dobijo skupaj s socialno pomočjo nekaj čez 400 evrov, osebe s socialnimi transferji in tudi zaposleni, ki ne zmorejo več plačevati vseh računov. Res, da se je minimalna plača dvignila, a življenjski stroški so narasli bolj. Prihajajo tudi takšni, ki bivajo v stanovanjih javnega stanovanjskega sklada, ker so stroški bivanja tako porasli, da jih s socialnimi prejemki ne morejo več poravnavati," pravi sekretar mariborske organizacije Rdečega križa Metod Dolinšek. Dodaja, da so letos januarja prejeli skoraj 40 prošenj za enkratno finančno pomoč. "Če bo šlo tako naprej, bo na leto 500 prošenj. Tako množično obračanje na nas je bilo nazadnje v času gospodarske tranzicije in krize okoli leta 2000," zaključi.
