Mariborski Račji dvor prehaja v last občine, vladno gradivo že v usklajevanju

Direktor Marproma Ranko Šmigoc in državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Matevž Frangež sta danes na mariborski občini slavnostno podpisala pogodbo o sofinanciranju modernizacije žičniških naprav na Pohorju in izgradnjo outdoor centra Maribor Areh. Frangež je ob tem presenetil tudi z novico, da je v ponedeljek MGRT v medresorsko usklajevanje predalo vladno gradivo, ki bo omogočilo brezplačen prenos lastništva nad Račjim dvorom z države na občino.

"V skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in občin je pogoj za prenos lastništva uspešna uresničitev ambicij, ki jih je občina predstavila v razvojnem projektu. Dokler ta načrt ni uresničen, si država pridružuje pravico, da lastništvo pridobi nazaj. Vendar sam ne dvomim, da bo Maribor uspešno uresničil zastavljen razvojni projekt in da bo tam še ena nova turistična točka na doslej povsem prezrtem delu mesta," je povedal Frangež.

Da so si za prenos lastništva Račjega dvora prizadevali štiri leta, pa je povedal župan Saša Arsenovič: "Seveda pa bomo v prihodnjih treh letih morali dokazati, da bo lokalna skupnost znala boljše ravnati s tem premoženjem kot država, da bomo torej v Račji dvor vložili dovolj denarja in ga uspešno vpeli v lokalno turistično ponudbo s poudarkom na lokalnih vinarjih, sestavinah in kulturi."

Ključ do uspeha je povezovanje

Da je prav povezovanje ključ do uspeha, je ob podpisu pogodbe za Pohorje izpostavil Frangež: "Slovenija ima ambiciozno strategijo turizma, katere temeljni cilj je dvig dodane vrednosti. Medtem ko sicer dosegamo 53 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu, je v turizmu ta zgolj 28 tisoč evrov. V tem kontekstu želi država podpreti temeljne turistične produkte, med katerimi so tudi gorski centri. Za te želimo, da so odprti vse leto in ne samo štiri, pet mesecev, v času smučarske sezone."

Celoten projekt, ki med drugim zajema izgradnjo srednje postaje gondole, zamenjavo vlečnice Ruška za sedežnico, gradnjo treh gibalnih parkov (ob zgornji in srednji postaji vzpenjače ter ob sedežnici Ruška), izgradnjo treh dodatnih bike park prog in vzpostavitev gorske gokart proge ob sedežnici Ruška, je ocenjen na 7,5 milijona evrov, pri čemer bo MGRT zagotovilo 5,97 milijona evrov. Preostanek bosta financirala občina, ki bo zagotovila 460 tisoč evrov, in Marprom, ki bo za projekt namenil 1,07 milijona.

Začetek gradnje srednje postaje sredi decembra

Kot je znano, se je na javno naročilo Javnega holdinga Maribor za izgradnjo srednje postaje gondole prijavilo le podjetje Leitner, ki je leta 2009 postavilo tudi sedanjo krožno kabinsko žičnico. Italijanski ponudnik bi srednjo postajo zgradil za tri milijone evrov, a je bil kljub temu pozvan k pogajanjem. Kako daleč so ta, Šmigoc ni želel razkriti, je pa povedal, da začetek gradnje načrtujejo že za sredino decembra. V začetku tega meseca naj bi izdali tudi javno naročilo za sedežnico Ruška. Celoten projekt mora sicer biti zaključen do konca leta 2023.