Martinovanja v znamenju dobre letine

Ljudska slavja, ko in kjer se v prešernem družabnem vzdušju zbere mnogo ljudi, so od nekdaj priljubljena. V vinorodnih krajih s posebno radostjo proslavijo spremembo mošta v vino. Resda še mlado in malce robato, a vendarle vino, ki to uradno postane s simbolnim krstom na dan sv. Martina.

(Stara) trta in (mlado) vino

V Sloveniji velja Maribor za najbolj vinsko mesto. Na osrednjem Trgu Leona Štuklja pa po že kar častitljivi tradiciji poteka največje martinovanje v državi. Ob rekordnih letih naj bi ga obiskalo kakih 20.000 ljudi. Večinoma domačinov, a prav take prireditve so posebno privlačne tudi za obiskovalce od drugod in torej odlična turistična priložnost. Morda še premalo izkoriščena ...

V Limbušu bolj dinamično

Svoja martinovanja imajo navado pripraviti tudi v okoliških krajih in ob vinskih cestah. Iz praktičnih razlogov ne prav na martinovo, pač pa najbližji vikend. Tako si osrednje mariborsko in manjša okoliška ne odžirajo obiskovalcev, lokalni ponudniki pitnih in užitnih dobrot ter še česa pa se lažje predstavijo na obeh koncih.
Tako je bilo tudi ta konec tedna, ko so večja martinovanja potekala v Jarenini, Svečini in še kje. Tisto ob podpohorski vinski cesti v organizaciji Turističnega društva Limbuš je nekaj posebnega že zato, ker nima osrednjega prizorišča in zato poteka precej manj statično. Pravzaprav je nekakšen rekreativni pohod od Limbuša do univerzitetnega posestva Meranovo, ki ga je davnega leta 1822 ustanovil začetnik kmetijskega šolstva in sistematičnega vinarstva pri nas, habsburški nadvojvoda Janez (1782-1859). Ob glavni poti ali malce stran pa je še mnogo vinotočev, kak gostinski lokal, obnovljena stara preša pa še kak ponudnik česa za pod zob in na zob. Zato se množica precej razprši, večja pa je tudi izbira spremljevalne - na primer glasbene - ponudbe. V soboto so nastopili legendarni pevec Ivo Mojzer pri vinogradništvu Jaunik, ansambel Brloga pri vinogradništvu Marin in ansambel Kanoni na Meranovem.