(MB-TEDEN) Kisli bon(bon)i

Nina Ambrož Nina Ambrož
01.08.2020 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinsek

Ker so lani od julija do konca leta turisti v Sloveniji za prenočitve plačali okrog 250 milijonov evrov, največ prihodkov pa je bilo realiziranih v hotelih, so ekonomisti izračunali, da bi koronski turistični boni, ki jih je vlada natrosila državljanom za več kot 350 milijonov evrov, torej lahko za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času. Kar je ogromno in edinstvena, nova priložnost za turistično-hotelsko dejavnost. Nekaj evrov bodo odgrizli kampi, apartmaji in druge (zasebne) namestitve, nekaj bonov ne bo porabljenih.
Kot kažejo ocene turističnih akterjev in številke Fursa, Maribor tega izziva ne grabi za rogove. Boni so v štajerski prestolnici in v širšem kontekstu bolj kisli bonboni, hotelirjem, ki jih je vrglo s tečajev, ne prinašajo sladkih skrbi, temveč kisle - prazne sobe. Do sredine julija je bilo namreč v Mariboru unovčenih le nekaj čez 700 vavčerjev oziroma 100.000 evrov. V primerjavi s Slovensko Bistrico, kjer je bilo porabljenih približno polovico manj bonov, občina pa je petkrat manjša in ni turistično nič bolj atraktivna ali promovirana, se Maribor lahko pogrezne v žalost. Niti pestra pohorska pobočja, zaklad za izživljanje vseslovenskega rekreativnega gena, mu ne pomagajo veliko. Ni problem le to, da je v mestu in na Mariborskem Pohorju cela linija zaprtih hotelov brez resnih, strateških lastnikov - Habakuk, Mercure, Bolfenk, Areh itd., ki jih Rusi in slaba banka prodajajo. Že res, da če ni kje prespati, tudi turistov ni pričakovati. A namestitev je v Mariboru in okolici še vedno dovolj za množičen obisk. Tudi argument direktorice Zavoda za turizem Maribor - Pohorje, češ, da je takšno klavrno stanje pričakovano, ker mesta niso prioritetna izbira turistov, ne pušča vtisa o kakšnem ekspertnem zagonu in iskanju inovativnih rešitev. Maribor bi lahko bil izbira in bolj vabljiv, recimo če bi ponudil dogajanje – kulturno, umetniško, magari butično in lično, ker znamenitosti in naravnih lepot ima kar nekaj. Ljudje so lačni prireditev v živo in festivali po Sloveniji (Ptuj, Ljubljana, Brežice) dokazujejo, da se da tudi v koronskem okviru. V Mariboru pa je odpadla Operna noč, prestavljena sta Festival Lent in spektakularno odprtje prenovljenega Glavnega trga. In za to ni kriva Ljubljana.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta