Virus iz Kitajske je bil potreben, da nas je opomnil, kako pride hrana z njive na krožnik. Enostavno in preprosto je v trgovini kupiti vse, tudi jajca, ki jih prodaja naš sosed, pa jabolka raje iz Poljske kot iz Rošpoha in govedino iz Argentine namesto s Pohorja. Ko boste naslednjič rohneli nad ceno dober evro za kilogram slovenskih jabolk, se spomnite, da so v teh dneh nekateri naši sadjarji prebedeli cele noči, dvigovali temperaturo z zadimljenjem, zakajeni so pred pozebo branili pridelek. Pozebla pa je večina letošnjega pridelka breskev, kakijev, aktinidije in delno tudi marelic v Vipavski dolini. Boj z naravo kmete tudi veliko stane.
A ko se trgovske police praznijo, ko se zmanjšuje uvoz hrane, smo se najprej obrnili na domače kmete, te, ki so še preživeli, ko smo jim v lastni lagodnosti obrnili hrbet. V preteklosti so tudi kmetje delali napake, zaradi katerih so izgubili zaupanje, ker so navijali cene, saj ena čajota res ne bi smela stati pet evrov. Izgubili so zaupanje, ker so prodajali kot domače, čeprav so bili pridelki vzgojeni daleč od domačih njiv. A gnila jabolka so v vseh panogah.
Kupovati lokalno ne pomeni peljati se iz Ljubljane v Koper, pač pa, da se v svojem okolju povežeš z domačim kmetom, ga spoznaš in zgradiš zaupanje