Slovenski šolarji imajo ocene že večinoma zaključene, v sredo bo še zadnjič v tem šolskem letu zazvonil šolski zvonec, nato se bodo lahko za dobra dva meseca prepustili uživanju in brezskrbnosti. Devetošolci so že zaključili šolanje in se v osnovnošolske klopi, razen ob kakšni obletnici valete, ne bodo več vrnili. Okoli tisoč prvošolčkov bo jeseni prvič prestopilo šolski prag mariborskih šol. In kaj jih čaka?
Ponekod mariborski učenci obiskujejo osnovne šole s sanitarijami, ki si jih doma ne bi želel imeti nihče. Telovadijo v telovadnicah z več kot dotrajanimi talnimi oblogami, zastarelimi garderobami, kakšna od gospodinjskih učilnic bi bolj pristajala kakšnemu muzeju, kuhinje in jedilnice niso ponekod samo premajhne, oprema je iz nekih drugih časov, šole so brez zunanjih igral, trava raste na tekaških progah, prostori so vlažni in okna takšna, da lahko izpadejo.
Velika slabost mariborskega osnovnega šolstva je investicijsko vzdrževanje šol. Res je, da so šole dotrajane in stare. Najmlajša je bila zgrajena pred 36 leti. Vsako leto komisija pregleda vse osnovne šole in naredi seznam prioritet, kaj mora biti urejeno na kateri šoli. Dela imajo veliko, šole imajo veliko težav, le denarja je bolj malo. Milijon evrov za dvajset mariborskih osnovnih šol, kamor v nabirko sodijo še Konservatorij za glasbo in balet, Dom ustvarjalnosti mladih, Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše in Dom Antona Skale Maribor.
Nujen je načrt zagotavljanja sistemskega načrta za celovito obnovo šolske infrastrukture, a predpogoj je povišanje zneska za to