Barbara Bradač
Osnovnošolci in dijaki praktično vseh mariborskih osnovnih in srednjih šol lahko iz leta v leto svojo ustvarjalnost in vedoželjnost izrazijo tudi z inovacijskimi in raziskovalnimi nalogami v okviru programa Mladi za napredek Maribora, ki številnim mladim pomeni prvo srečanje s samostojnim raziskovanjem. Med mladimi je interes za raziskovalno dejavnost v porastu, saj je letos prispelo kar 222 raziskovalnih in inovacijskih nalog (87 iz osnovnih šol in 135 iz srednjih šol), kar je 56 nalog več kot lani. Letos je 184 mentorjev bdelo nad delom 345 mladih avtorjev.
"Takšne ljudi potrebuje naše mesto"
Kako je nastala Zlata lisica
Letošnje naloge so bile s 34 področij. Najboljšo nalogo je med osnovnošolci naredila Maša Pohar iz OŠ Ludvika Pliberška pod mentorstvom Violete Škrabl in Tadeje Krajnc. Raziskovala je pripovedke, legende in zgodbe o Pohorju, ki so že dolgo v pozabi. Ob tem je izdelala še slikanico o lisički s Pohorja, zraven pa ponuja tudi naprstno lutko lisičke, s katero se bodo otroci lahko igrali. "Pripovedke so pomembne, saj je pomembno, da poznamo svoje mesto. Tako je bil namen naloge obuditi legende Pohorja in našega mesta," je povedala Poharjeva, ki je k zbranim legendam dodala še svojo zgodbo o lisički s Pohorja. Ustvarila je legendo, kako je nastala Zlata lisica.
Rezultat volje učencev in nesebična vnema mentorjev
Med srednješolci je najboljšo nalogo naredil Vitja Kos Krštinc iz Srednje gradbene šole in gimnazije, in sicer inovacijski predlog na področju trajnostne mobilnosti prometa Podzemni transportni sistemi v Mariboru, pod mentorstvom Mojce Knez. Ideja se nanaša na inovativni transportni sistem, ki bi bil zgrajen pod zemljo in bi prispeval k bolj učinkovitemu transportu ljudi in blaga v Mariboru ter okolici. Sistem bi bil avtomatičen, pogon bi baziral na magnetni privlačnosti in bi s tem omogočil hiter ter učinkovit prevoz. Vitja Kos Krštinc je celoten transportni sistem grafično prikazal z izdelavo sodobnih 3D-slik.
