Tatjana Vrbnjak
Orel nad potonom sfinginega ljudstva, Maribor v letih 1918-1945, Vranov let v svobodo, Pod dežnikom s Padežnikom, Čolnarne na Limbuškem nabrežju v ogledalu časa. To je le nekaj od okoli 200 naslovov raziskovalnih nalog, letos nastalih v okviru projekta Mladi za napredek Maribora. V sklopu zgodovinskega področja so jih naredili osmo- in devetošolci z različnih mariborskih šol in jih zagovarjali pred čisto zaresno štiričlansko komisijo zgodovinarjev, ki ji je načeloval dr. Aleš Maver. Videti je bilo zelo zares, kot da bi prisostvovali zagovorom na primer diplom.
- Raziskovanje mladih v programu Mladi za napredek Maribora poteka vsako šolsko leto že od leta 1982.
- Sprva je projekt potekal v organizaciji Mestne občine Maribor, od 2007. pa pod okriljem ZPM Maribor.
- V petintridesetih letih je v programu sodelovalo 14.935 avtorjev, ki so oddali 7268 raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov.
- Avtorji in avtorice najbolje ocenjenih nalog dobijo za nagrado izlet presenečenja.
Mladi si temo izberejo sami
Projekt Mladi za napredek Maribora že vrsto let vodi Zveza prijateljev mladine Maribor, v njem sodelujejo osnovnošolci in srednješolci. "Interes za raziskovanje je med mladimi iz leta v leto zelo podoben: nastane od 180 do 200 nalog, avtorjev je več kot 300, mentorjev okoli 180. Marsikdo, ki je raziskovalno nalogo delal kot osnovnošolec, se za to odloči tudi kot dijak," pravi Urša Žiger, koordinatorica projekta Mladi za napredek Maribora. Že nekaj let na področju zgodovine v projektu sodelujejo tudi učenci Doma Antona Skale.
Dragocene izkušnje za prihodnost
"Osnovnošolci raje posegajo po družboslovnih temah, pri srednješolcih je bolj enakomerna razpršenost, s tem da pri naravoslovju izstopata, ker Serš zelo močno sodeluje, elektrotehnika in računalništvo," pravi Urša Žiger in dodaja, da si želijo, da bi mladi delali naloge, ki so jih sposobni delati sami, in to v okolju, kjer so. Še pred zagovorom pred komisijo morajo avtorji nalogo vsaj enkrat predstaviti občinstvu na šolski predstavitvi - pred razredom, starši, učitelji. Zagovori se vrstijo te dni.
"S tem krepijo javno nastopanje in dobijo izkušnjo nalogo predstaviti na zagovoru pred čisto tujo komisijo, kjer jih ob članih komisije poslušajo tudi ostali kandidati in njihovi mentorji. Komisije sestavljajo strokovnjaki s področja, s katerega je naloga, in nalogo tudi čisto resno ocenjujejo. Vztrajamo pri tem, da so naloge narejene po principih ISO-standarda za znanstvenoraziskovalne prispevke: torej, da imajo uvod, raziskovalna vprašanja, postavljene hipoteze, da avtorji ustrezno navajajo vire in predstavijo metodologijo, da sta razprava o rezultatih in potem zaključek. Članov komisij je več kot sto. Vsaj trije člani morajo biti na zagovoru, vsaj dva morata nalogo prebrati, a praviloma jo preberejo vsi," še razlaga Žigrova. Najboljše naloge razglasijo na posebni prireditvi, letos naj bi bila konec marca, a zaradi razmer odpade.
Zapišimo še, da se resno delo obrestuje. "Na državno srečanje prijavimo skoraj četrtino vseh nalog in dobimo prav toliko zlatih," je na mariborske osnovnošolce in srednješolce ponosna koordinatorica projekta Urša Žiger.
