Ime po pokrivalu ali roži?
Splošno prepričanje je, da je tulipanovec dobil ime po cvetovih, ki spominjajo na cvetove tulipana. Ime cvetic tulipa pa pomeni turško pokrivalo, iz česar sta se v Evropi kasneje razvili beseda turban in tulipan. Nekateri botaniki pa raje zastopajo stališče, da je ime dobil zaradi značilne oblike listov, ki imajo obris tulipanovega cveta na dolgih pecljih. Na zgornji strani je listje svetlo zelene barve, na spodnji strani pa modrikasto zelene, ki se jeseni pretvori v zlato rumeno barvo. Tulipanovec lahko zraste v povprečju od 20 do 30 metrov, včasih celo več kot 50 metrov visoko. Zaradi te botanične lastnosti ga urbani krajinarji pogosto sadijo na mestih, kjer tvorijo osrednjo točko, kot je pri tulipanovcu pred Prvo gimnazijo.
Zaradi nezahtevnosti ga ponekod uporabljajo v drevorednih zasaditve. Dobro uspeva na bogatih, globokih, vlažnih in dobro odcednih tleh ob obilici sonca ali delni senci. Na suhih tleh raste počasneje. Zaradi naštetega velja, da zelo dobro prenaša mestno okolje ter ga škodljivci in bolezni napadejo redko. Tulipanovec lahko razmnožujemo s semeni ali grebenicami (vejicami, ki se zakopljejo v tla, da zraste novo drevo). Sadimo ga predvsem jeseni. Mladi tulipanovec ima nežne in občutljive korenine, ki se lahko ob presajanju hitro poškodujejo, zato je treba z njim v tem obdobju ravnati pazljivo. Kasneje lahko premer debla tega izjemnega drevesa preseže tri metre. Ima razbrazdano skorjo svetlo rjave barve.
V cvetu maja in junija
Je enodomna vrsta, kar pomeni, da so na isti rastlini razviti dvospolni, moški in ženski cvetovi. V to skupino spadajo na primer tudi bukev, navadna smreka, črna jelša, lawsonova pacipresa, češnja, oleander, in regrat. Iz petcentimetrskih cvetov, ki cvetijo od konca maja do junija, se razvijejo storžasti plodovi s krilatimi semeni. Les tulipanovca se uporablja v pohištveni industriji, ladjedelništvu in papirni industriji. V Sloveniji zaradi poletnih suš slabše uspeva na Primorskem. V literaturi najdemo podatek, da so ga zaradi mehkobe lesa uporabljali Indijanci za izdelavo kanujev (deblakov). V Hortikulturnem drutšvu Maribor ocenjujejo, da je drevo staro okoli 30 let. Vabljeni torej k občudovanju cvetov v maju in juniju.
