V času epidemije covida-19 so tudi jezikovne šole izkoristile sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, s pomočjo katerih izvajajo izobraževanja na daljavo. A z novo obliko dela so prišle še druge spremembe, ki se poznajo predvsem na številu tečajnikov, kar je sprožilo domino učinek še na druge vidike njihovega delovanja. S kakšnimi izzivi se srečujejo, smo preverili na treh jezikovnih šolah, ki delujejo tudi na mariborskem območju - pri Hiši jezikov, Fima znanju in na Jezikovni akademiji.
Upad števila tečajnikov za podjetja
Pri Hiši jezikov imajo že leta popolnoma digitalizirane učilnice, zato jim prehod izobraževanja od fizične oblike k delu na daljavo z vidika tehnologije ni pomenil večje težave. Kljub temu jih je prvi val epidemije z onemogočenim fizičnim izvajanjem predavanj presenetilo. "Morali smo hitro ukrepati in se prilagoditi razmeram. V drugem valu smo bili na zaprtje bolje pripravljeni," razlaga vodja Hiše jezikov Mojca Motaln.
"Veliko podjetij je bilo v času epidemije prisiljenih omejiti ali celo prekiniti poslovanje"
Večjega upada števila tečajnikov niso zabeležili, zatrjujejo, pri odraslih in otrocih so v lanskem letu zaznali celo rast. Opažajo pa večji upad udeležencev pri tečajih za podjetja. "Veliko podjetij je v času epidemije bilo prisiljenih omejiti ali celo prekiniti poslovanje, številni delavci so na čakanju. K sreči smo lahko odprte zadeve izpeljali do konca, nadaljevanja sodelovanja s podjetji v večjem obsegu pa v tem času žal ni," pravi Motalnova.
Na tečaju se jim je pridružila kar z letališča
Tečaje izvajajo preko programa Microsoft Teams. Trenutno nimajo le tečajev za predšolske otroke, saj menijo, da "otroci pri učenju na daljavo ne morejo sodelovati sami, starši pa so v tem trenutku že dovolj obremenjeni in ni potrebe, da jih še dodatno obremenjujemo". V času med prvim in drugim valom epidemije so veliko naredili pri izpopolnjevanju učilnic in jih pripravili tako, da se lahko tečajniki odločijo, ali bodo tečaj obiskovali v učilnici ali prek spleta. To je bilo zelo dobro sprejeto, pravi Motalnova. Številnim je namreč všeč ideja, da niso več vezani na en prostor oziroma učilnico in da lahko sledijo tečaju od koderkoli. "Ena tečajnica se nam je pred prazniki na srečanju pridružila kar z letališča na poti domov. Takšne svobode ne omogoča noben tečaj v učilnici," pojasnjuje Motalnova.
Epidemija jih je tudi finančno prizadela, a manj, kot so pričakovali. "Predvsem se pozna odsotnost izobraževanja v podjetjih, velik delež pa so prispevali tudi stroški, ki smo jih imeli z zaščito, da so učilnice varne za poučevanje, in s tehnično opremo za nadgradnjo učilnic."
Novih prijav skorajda ni
Na jezikovni šoli Fima znanje s sedežem na Ptuju in z enoto tudi v Mariboru so zaradi zaščitnih ukrepov v lanskem in letošnjem letu zabeležili 20-odstotni upad števila tečajnikov. To se pozna predvsem pri novih prijavah, saj jih skoraj ni. "V zadnjih desetih letih smo v januarju dobili vsaj 15 do 20 novih tečajnikov, letos dva. Kriza se torej pozna pri povpraševanju in ne pri trenutnih strankah," razlaga direktorica jezikovne šole Fima znanje Petra Munda. Pri izobraževanju so izgubili okrog 30 odstotkov prihodkov. "Ker pa zraven izobraževanja nudimo še prevajanje, se tudi tukaj opazi razlika - povpraševanje po slednjem se je zmanjšalo za 70 odstotkov," pove direktorica.
Izobraževanje na daljavo tudi za njih ni pomenilo pretiranih težav. "Ker omogočamo izobraževanja na daljavo že deset let, to za nas ni pomenilo velikega šoka," pojasnjuje Munda. Sprememba je le, da se zdaj na daljavo izvajajo popolnoma vsa izobraževanja. Uporabljajo programe Skype, Zoom, Google Meet, Microsoft Teams - odvisno od želja tečajnikov. "Vseeno pa se pozna, da imajo naši tečajniki še vedno raje izobraževanje v živo, v učilnicah, tako odrasli kot otroci," še doda. Kljub enaki kakovosti izobraževanj opaža namreč izrazit upad motivacije tečajnikov.
Največ je tečajnikov iz osnovnih šol, ki potrebujejo tudi največ pomoči, saj jim starši ne morejo ali nimajo časa pomagati. Tukaj se pojavi nova težava. "V šolah novih in težjih snovi ne vzamejo in tako se vrtijo na mestu," opaža Petra Munda.
Večkrat jih morajo spodbujati k sodelovanju
Tudi na Jezikovni akademiji, ki ima sedež v Ljubljani, deluje pa po vsej Sloveniji, beležijo upad števila tečajnikov in prihodkov. Po popolnem zaprtju so se takoj usmerili k poučevanju po spletu, prek platform Zoom in Microsoft Teams.
Do upada prihodkov je prišlo predvsem, ker so najpomembnejši naročniki podjetja - tako imenovane B2B stranke. Kot opaža že Hiša jezikov, se je veliko B2B tečajev začasno zaustavilo, saj mnoga podjetja ta trenutek varčujejo in ne vlagajo denarja v izobraževanja. "Se pa je razmerje med fizičnimi kupci in B2B strankami zaradi covida-19 prvič bolj uravnotežilo," razlaga skrbnica ključnih uporabnikov Jezikovne akademije Tinkara Lazar. Po njenih besedah je takšen način izvajanja tečajev večinoma enako učinkovit kot prej, je pa res, da se je tudi pri njih pri tečajnikih zmanjšala motivacija za učenje. Zato jih morajo učitelji večkrat spodbujati k sodelovanju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
