Pametna očala, s katerimi lahko slepi "berejo" knjige. Besedilo pretvarjajo v zvok

Sodobna tehnologija lahko močno olajša življenje invalidom. Slepi, slabovidni in dislektiki si denimo lahko v dunajski narodni knjižnici brezplačno izposodijo posebna očala, s katerimi berejo knjige. Očala prebrano pretvorijo v zvok in predvajajo po majhnem vgrajenem zvočniku. Bralni pripomoček pretvarja v zvok nemško, angleško ali francosko besedilo, je novico pred dnevi sporočilo predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani in v informaciji med drugim dodalo, da so očala uporabnikom na voljo brezplačno v posebnem prostoru knjižnice, kjer glasno prebiranje knjig ne moti ostalih obiskovalcev. Pametna očala bodo v knjižnici preizkušali šest mesecev, po testnem obdobju in evalvaciji pa jih bo izraelsko podjetje OrCam knjižnici podarilo.

Cena bi bila previsoka

Kako bi bilo s to možnostjo pri nas? "Na sejmu opreme in pripomočkov za slepe in slabovidne, ki se je pred koronskimi časi vsako leto odvijal v Frankfurtu, je bilo tudi nekaj prototipov podobnih naprav, a se za nas, torej slovensko govorno področje, konča pri tako imenovani govorni sintezi," razlaga Dejan Goršek iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor. "Govorna sinteza je programska oprema, ki pretvarja zapis v zvok, vendar je treba vnesti v ta sistem vse besedišče, črke, ločila in tako dalje," nam poenostavljeno pojasni Goršek. Doda: "Slovensko tržišče je mnogo premajhno - cena bi bila previsoka."

Pretvorba slovenskih besedil v zvok torej ostaja stvar prihodnosti, ko bo, verjamemo, tehnologija toliko napredovala, da tudi relativno majhno število uporabnikov določenega jezika ne bo predstavljalo bistvene ovire za to nalogo.

Država prispeva k nakupu tehničnih pripomočkov

Katera sodobna tehnologija pa je slepim in slabovidnim v pomoč že zdaj? "Slepi Slovenec si pri branju lahko pomaga s skenerjem, računalnikom, programskim vmesnikom," pravi Goršek in doda, da je cena pripomočkov okoli tri tisoč evrov. Nakup sofinancira država. Tako je uporabnik do novega programskega vmesnika za uporabo računalnika za slepe oziroma za povečavo in branje za slabovidne upravičen vsakih deset let, do njegove posodobitve pa na tri leta. Država sofinancira tudi nabavo telefona ali tablice ali računalnika (torej enega od teh) v znesku 320 evrov vsaka štiri leta. Na spisku tehničnih pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim na voljo po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, so še nekateri drugi pripomočki. "Za branje knjig pa: v knjižnici v Ljubljani je štiri tisoč knjig prebranih in posnetih na trdi disk. Knjigo si lahko sposodiš v obliki CD-ja ali si jo preko internetnega dostopa naložiš na računalnik, nato pa na ključek in jo preko predvajalnika, ki ga tudi sponzorira država vsakih nekaj let, lahko poslušaš," še pojasni.

Položaj slepih in slabovidnih se slabša

Kaj pa uporablja sam? "Imam telefon in na njem slovensko govorno sintezo. Preko njega lahko kličem, pošiljam SMS-e in maile. Uporabljam tudi računalnik - ta mi je najbolj uporaben. Imam minimalne ostanke vida in s povečavo - 12-kratno - vidim del zaslona. Imam programski vmesnik, s katerim lahko delam na računalniku skoraj vse, tudi tabele, pišem maile ..." pravi Goršek.

S pomočjo sodobne tehnologije ljudje s samo ostanki vida čitajo knjige, časopise in tako dalje, razlaga Goršek. V ta namen uporabljajo elektronske lupe, majhne prenosne in velike formata A4, ki stanejo od 700 do 1500 evrov (male), velike še več.

"Mlajši uporabljajo vse, telefon in računalnik, starejši v glavnem uporabljajo telefon," še pravi. Meni, da je "država v zadnjih letih pomagala slepim in slabovidnim do uporabe novejše tehnologije, vendar sedaj gredo stvari v napačno smer, saj se pripravlja ukinjanje dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi ter neodzivnost države za odpravo diskriminacije glede višine prispevka uporabnika v primeru komunikacijskega dodatka v okviru zakona o osebni asistenci. Vse to pa poslabšuje položaj slepih in slabovidnih."

Večje zaposlitvene možnosti

Nove tehnologije širijo možnosti tudi na področju izobraževanja in zaposlovanja, se strinja predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor Milan Mugerle. A hkrati opozori: "Sodobna tehnologija je v pomoč, povečuje zaposlitvene možnosti invalidov, saj širi polje možnih zaposlitev, a zaposlitvene možnosti za slepe in slabovidne je, menim, še bolj povečal zakon o osebni asistenci, ki slepemu in slabovidnemu omogoča, da lahko s podporo osebnega asistenta kandidira tudi za dela, za katera so imeli delodajalci pomisleke zaposliti slepega ali slabovidnega."

Mugerle v tem vidi korist tudi za delodajalce. Ob tem zapišimo, da se zadnja leta slepim in slabovidnim večinoma na novo pridružijo odrasli ljudje, slepih in slabovidnih otrok je relativno malo. To je drugače kot pred desetletji, ko je v času po drugi svetovni vojni veliko otrok izgubilo vid zaradi eksplozij vojnih ostankov.