Večer je 9. 8. 2024 javnosti poročal, da namerava mariborska občina spremeniti športno-rekreacijsko območje Ljudskega vrta z dopolnitvami, ki bistveno krčijo te površine in omogočajo gradnjo objektov, ki pretežno niso skladni z dosedanjo rabo tega prostora.
MOM je razgrnitev Strokovne podlage za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Ljudski vrt objavila skladno s formalnimi predpisi 23. 7. na svoji spletni strani. Zainteresirano javnost je do 14. 8. 2024 povabila k sodelovanju pri pripravi osnutka navedenega akta. Podrobnejših utemeljitev in usmeritev, kot to predpisuje Zakon o urejanju prostora, predlagatelj ni podal niti ni izvedel javnega posveta in delavnic ali kako drugače vključil javnosti, s čimer se je izognil vsebinski utemeljitvi svojega predloga.
Posledica načina in časa objave je nezadostna obveščenost javnosti, zato pripravljalec realno ne more izkazati javnega interesa za načrtovane posege.
Bistvo predloga je, da območje za šport in rekreacijo spreminja v prostor za stanovanjsko, poslovno, trgovsko in otroškovarstveno dejavnost.
Predlog v bistvu prikazuje tri načrtovane gradbene posege.
-
V ureditveni enoti (UE) 1 ob Mladinski ulici (nekdanji Partizan) naj bi zgradili šestoddelčni (športni) otroški vrtec.
-
V UE 2 ob teniških igriščih ob Kajuhovi ulici se načrtuje umestitev tribun za gledalce - večfunkcionalni objekt (trgovsko-poslovni objekt za teniški program).
-
V UE 3 ob Strossmayerjevi ter Gregorčičevi ulici predlagatelj načrtuje večnamenski poslovno-stanovanjski objekt do deset etaž s kletnimi garažami v treh do štirih etažah.
-
V UE 4 ni izkazanih sprememb ureditev.
Predlagani poseg pomeni radikalno spreminjanje tradicionalnega športno-rekreacijskega območja. Javni interes kot podlaga za tak poseg ni izkazan. Iz prikazane strokovno skromne dokumentacije pripravljavca strokovnih podlag so razvidne grafične priloge samo za UE 3.
Posegi za gradnjo otroškega vrtca sredi športnih igrišč za mladino se prikrito izvajajo že dve leti, čeprav v tem okolju ni predšolskih otrok. Gradnja je s strokovnega stališča odklon od ustaljene prakse prostorskega načrtovanja, saj se tovrstne ustanove locirajo v okoljih bivališč, kjer so dostopne peš. Pobudnik in interes nista bila nikoli predstavljena. O tem ni bilo nobene razprave in javne verifikacije. Gradnja tudi ni ekonomsko utemeljena.
Če obstajajo utemeljene potrebe po otroškem vrtcu v tem prostoru, bi moralo biti to predhodno utemeljeno skladno z določbami 119. čl. ZUreP. Vsekakor pa prostorskih potreb predšolskih otrok ne gre reševati na račun zmanjševanja površin za igrišča za drugo mladino. Če so potrebe po vrtcu utemeljene in javno prepoznane, bi vrtec lahko umestili na prosto parcelo pri mestnem parku ob Strossmayerjevi ali celo na severnem robu parka, v podaljšku otroških igrišč in doma tabornikov. Ali pa na območju pomožnega nogometnega igrišča, kjer predlagatelj načrtuje 150-160 stanovanj, ali v kompleksu teniškega igrišča. Mogoče bi bila ustreznejša lokacija ob parku, na površini zaklonišča? Seveda taka presoja zahteva mnogo več strokovnega znanja in občutka za urbanizem.
Jemanje športnih površin odraščajoči mladini, kar je kompleks Ljudskega vrta med Mladinsko in Kamniško ulico, ne more biti predmet ozkih interesov lobistov in projektantov, nepremičninskih zaslužkarjev in kabinetnih dogovorov.
Predlagana pozidava UE 2 s tribunami in poslovno-trgovskimi površinami bo spremenila značaj stanovanjske ulice, ki z nameravanim posegom postaja tudi trgovska ulica. V dokumentaciji ni podatkov o kapacitetah niti risb, kar kaže na izrazito heterogen strokovni pristop k obdelavi.
Pri tem je še posebno moteče, da na gradbeni parceli ni predvideno zagotavljanje potrebnih parkirnih površin po predvidenih normativih. Predlagatelj teh podatkov v strokovnih podlagah ne razkriva. Iz preteklih sprememb in dopolnitev takrat še ureditvenega načrta LV pa je bila pri gradnji pokrite teniške hale upoštevana pripomba, da se parkirni prostori ne zagotovijo na gradbeni parceli, zato se je povečalo parkiranje na javnih ulicah.
Nesporno je gradnja tribun v interesu konkretnega športnega kluba, pri čemer ni jasno, ali bodo temu sledila tudi javna proračunska sredstva kot pri gradnji teniške hale. Pri tem ne gre prezreti povezanosti in prepletanja interesov in funkcij ljudi, ki o tem odločajo.
Pozidava vzhodnega območja (UE 3), ocenjena na 70.000 kvadratnih metrov bruto etažnih površin v objektih do deset etaž, odstopa od mestne karejske zazidave na zahodu in območja vil na vzhodu in severu in posnema sporno obstoječo pozidavo dveh desetnadstropnih stolpnic, zgrajenih na podlagi urbanističnega "realsocializma", ki kazita mestno podobo in povzročata prostorske težave zaradi pomanjkljivih funkcionalnih površin. Načrtovana večnamenska gradnja ne upošteva predpisov o pozidanosti in tudi ne bo imela ustreznih spremljajočih zelenih in drugih površin, saj so te rezervirane za omejene uporabnike/uporabo. Za gradnjo "mestne" garažne hiše ni narejena nobena ustrezna ekonomsko-funkcionalna analiza. Domnevno bo zasedena le ob redkih športnih prireditvah in bo prinašala lastnikom izgubo. Skupni obseg pozidave ustreza ekvivalentu skoraj tisoč manjših stanovanj, a "strokovne" podlage omenjajo le 150 do 160 stanovanj. Predvsem pa bi gradnja bistveno poslabšala bivalne razmere v okolju in pomembno razvrednotila okoliške nepremičnine. Izkustveno se bo zaradi novogradenj vrednost obstoječih nepremičnin znižala tudi za četrtino ali več.
Predvsem se zastavlja vprašanje, zakaj se predlagane programske in prostorske ureditve ne obravnavajo ločeno, ampak paketno. Če je javni interes območje Ljudskega vrta nameniti zaslužkom investitorjev, projektantov ali parcialnim interesom posameznih programskih delov, potem bi lahko to obravnavali kot doslej v treh ločenih prostorsko izvedbenih aktih.
Menim, da bi javna razprava morala biti vsebinska. S pripombami in posledicami predlaganih posegov bi se morali podrobno seznaniti vsi svetniki in si pridobiti mnenja ne le svojih vodilnih, ampak predvsem volivcev in širše javnosti. Predlogi bi morali biti strokovno dopolnjeni tudi z gospodarskimi kazalci, kolikšni bodo stroški, kakšni viri financiranja in pričakovani učinki.
Pomen športnega parka Ljudski vrt presega domet lokalne mestne četrti in lokalne skupnosti Maribor, zato ne more biti plen trenutnih lobističnih interesov, ampak v službi javnih interesov.
Andrej Kocuvan, Maribor
