Barbara Bradač
V Mariboru so na Poletno muzejsko noč združile moči različne kulturne institucije. Ne tako množično kot ob 8. februarju, ko kulturne ustanove prav tako odprejo vrata in pokajo po šivih, a sobotno dogajanje je pritegnilo marsikoga med 18. in 24. uro, kar pa je bil tudi kulturne ustanove organizacijski in kadrovski zalogaj.
"Delamo vsi s pomočjo študentov in varnostnih služb. Naklonjeni smo takšni odprtosti. Po svetu se nudi tudi obiske ponoči, vendar so institucije kadrovsko utrjene. Mi nimamo ljudi za to. Govori se v Mariboru o nedeljski odprtosti, kot smo imeli v času EPK, ampak takrat, to je bilo pod županstvom Franca Kanglerja, so nam zagotovili dve novi zaposlitvi. Mi radi pokažemo, kar imamo, želimo si čim večje odprtosti, vendar s človeškimi pogoji," meni Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, ki je bil eden od muzejev, galerij in drugih zavodov po državi, ki so za tokratno Poletno muzejsko noč pripravili brezplačni program na številnih prizoriščih. "Pridejo ljudje, ki imajo rešpekt pred institucijo in so potem v tej množici počutijo bolj sproščeno, bolj varno. Mi smo na te ljudi še posebej pozorni in jim ponudimo še dodatno informacijo. Popularizacija kulture je vedno koristna," je še dodala direktorica.
Medtem, ko je nogometno vzdušje in navijanje bučalo z Grajskega trga so se bili ljubitelji kulture primorani umakniti v ogledni depo v Kinu Partizan. "Umirala sem v duši, ko je bil covid, zato zdaj zajemam z veliko žlico. Muzeje imam sploh rada in so moja prioriteta. Očara me, kaj vse ljudje znajo narediti, koliko je talentov. Ljudje smo vsestranski čudodelniki. Kultura zblaži konflikte in ljudi umiri," je ob ogledu fotografij Branimirja Ritonje in zbirke pohištva razmišljala Mariborčanka Slavica Erman.
Z otvoritvijo razstave otroških likovnih izdelkov, ki so jih tekom leta na Sobotnih ustvarjalnicah ustvarjali otroci, so Poletno muzejsko noč pričeli pri letošnji slavljenki Umetnostni galeriji Maribor, ki praznuje 70 let. Razstavo so odprli muzejska svetovalka Brigita Strnad ter mlada razstavljavca Laura Zver in David Sapač, z glasbo in zgodbo pa jo je pospremila Gloria Jazbec Hrvatin, sicer tudi mlada razstavljavka. Otvoritev je bila zelo všeč mladi ustvarjalki 9-letni Minci Strmšek, ki se bo ustvarjalnic še udeleževala: "Imela sem škatlo, ki sem jo prebarvala tako, da se barve prelivajo. Vanjo sem dodala svoje čarobne živalice. Na eno sliko smo naredili obris sebe in pobarvali." Njena mama Anita Strmšek je nad takšno odprtostjo kulture navdušena: "Čez dan starši bolj kot ne organiziramo vse možno, zvečer pa se dogajanje nekoliko umiri in je super čas, da lahko obiščemo kakšen muzej, galerijo, pa četudi samo enkrat na leto."
UGM hrani več kot 10.000 tisoč kosov v zbirkah, je povedala nekdanja direktorica UGM Meta Gabršek Prosenc, pred vodenjem po razstavi Spekter: Kdo se boji Davida? Številna slikarska dela si je ogledal tudi nekdanji mariborski župan Boris Sovič. "Poletna muzejska noč je odlična ideja in navdihujoče je, koliko različnih institucij se je vključilo. Verjamem, da bo z nadaljevanjem tudi vedno večjih odziv publike. Za Slovenijo in Slovence pa je kultura še posebej pomembna in naredili bi veliko napako, če bi kulturi pripisali manjši pomen, kot ga je imela nekoč ali če bi ji v prihodnje ta pomen zmanjševali. Zato je ta projekt pomemben tudi z vidika zavedanja o družbi v kateri živimo, o njenih potencialih in kulturni potenciali te družbe so izjemno veliki in želimo si, da bi bili še večji," je o mejah kulture povedal tudi nekdanji poslanec. Kaj veliko sedanjih politikov na Poletni muzejski noči nismo zasledili.
Obiskovalci so se sprehajali med kulturno ponudbo in se tako tudi pogosto srečevali. Muzej narodne osvoboditve je na ogled postavil stalne in občasne razstave. Kustosi so predstavljali svoje delo v muzeju pod naslovom Vprašaj kustosa. In kaj so spraševali obiskovalci? "Nič. Žal, le kje je kaj. Morda jih je strah, jim je nerodno," je povedala kustosinja Irena Mavrič Žižek in avtorici članka in vsakemu, ki ga je zanimalo, omogočila pravzaprav zasebno vodenje po razstavi del ene najštevilčnejših zbirk muzeja Zbiranje vojne zimske pomoči na Spodnjem Štajerskem med okupacijo. Več ur sta si v muzeju ogledovala številne zbirke in med zbirko Spomenik mariborski industriji – Industrijski Maribor v 20. stoletju obujala spomine zakonca iz Hoč. "Starejši kot si bolj te to spominja na mladost," je povedal Peter Brlič. "Ko sem bila mlada sem malo pogledala in šla mimo, sedaj pa me zanima in vse preberem in povezujem," pa dodala Anita Brlič. Oba pa v en glas pohvalila Poletno muzejsko noč, ki kar povabi v svoje kroge.
V Društvu Trafika so le v nekaj urah našteli 180 obiskovalcev, ki so si ogledali doprsni kip Franca Jožefa, ki ga je za sprejemni izpit na dunajsko akademijo likovnih umetnosti iz belega kamna pri svojih rosnih 17 letih izklesal svetovno znan hrvaški kipar Ivan Meštrović. Njegova skulptura Deklica z liro je tudi v New Yorku pred OZN. Po njegovi smrti je njegova vdova kip Franca Jožefa podarila Muzeju Laško, to pa ga je posodilo "Trafikantom" in je tako prvič predstavljen še v Mariboru v Trafiki ob parku.
Botanični vrt Univerze v Mariboru je v kino na prostem privabil več kot sto ljudi, najbolj vztrajni so si nekaj pred polnočjo ogledali še zvezdno nebo z Astronomskim društvom Orion Maribor. Luna je svetila močno, zasenčila marsikatero zvezdo.
