Tomaž Ajd
Če so naprej upali, da se bo z gradnjo podvoza promet umiril, zdaj pričakujejo, da se bo celo povečal. "Dve leti bomo živeli sredi gradbišča in med dvema cestama. Pogoji za življenje se bodo zelo poslabšali, čeprav nam zagotavljajo, da ne. Ne vem, kako bi se lahko izboljšali, če ti na obeh straneh hiše vozijo avtomobili. Predstavljate si, da vam vozijo skoraj pod oknom. Poleg tega naj bi se objekt približal hiši na manj kot tri metre, čeprav je dovoljeno šest metrov, kar so povedali na enem od pogovorov v Mariboru. Nas pa nihče ni vprašal, ali dovolimo gradnjo tako blizu," razočarano ugotavlja Milena Furek, ki že od leta 2009 opozarja na težave, ki njeno družino in družino Šinkovec čakajo ob začetku načrtovane gradnje podvoza v sklopu prenove železniškega vozlišča na Pragerskem.
Bojijo se še večjega hrupa
Družini Furek in Šinkovec živita v neposredni bližini pragerskega železniškega prehoda, ki jim je v preteklosti povzročal veliko težav, saj tudi po pol ure ali več niso mogli z dvorišča, ker je bila pred zapornicami kolona vozil. Le redko kdo jim je omogočil izvoz, ne glede na to, kam so zavijali. Po izgradnji pragerske obvoznice tega problema praktično ni več, je pa zdaj, kot poudarjajo, pred njimi veliko večji problem. Gradnja podvoza.
"Očitno je danes lažje malega človeka razlastiti, kot pa najti ustrezno rešitev"
Vložili zahtevo za razlastitev
Iz službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za infrastrukturo, ki vodi projekt na Pragerskem, so pojasnili, da so v letu 2015 začeli s postopki odkupov zemljišč, lastnikom nepremičnin pa so vročili ponudbe za odkup zemljišč, ki so potrebna za izvedbo projekta. Veliko truda so vložili v to, da so uspeli najti kompromisne rešitve z večino lastnikov. Za zemljišča, kjer lastniki skupne rešitve oziroma ustrezne ponudbe ni bilo mogoče doreči, je bila oktobra 2016 vložena zahteva za razlastitev, skladno z zakonsko možnostjo, v kolikor postopek sporazumevanja ni uspešno zaključen. Zahteva za razlastitev je bila vložena eno leto po vročitvi ponudbe tudi na podlagi zahtev, za katere ni bilo zakonskih podlag za sklenitev sporazuma. Glede na to, da postopek razlastitve še ni zaključen, je Direkcija še vedno pripravljena na pogajanja z vsemi deležniki z željo, da najdejo sprejemljivo rešitev za vse strani.
Milena Furek pravi, da so jim pred tremi leti poslali ponudbo za odkup zemljišča, ki bi jim ga na severu parcele odvzeli za podvoz, na jugu pa za obvozno cesto do železniške postaje in trgovine Mercator. "Ponudbo smo zavrnili z obrazložitvijo, da še vedno vztrajamo, da se oglasijo pri nas in razrešimo naše pomisleke. Do septembra 2016 je bilo spet vse tiho, zatem pa so nam povedali, da nas bodo razlastili za ta del zemljišča, ki ga potrebujejo za gradnjo. Za nas ni problem 125 kvadratnih metrov zemlje, kolikor pravijo, da ga bodo odvzeli, čeprav zaradi tega izgubimo celoten vrt, kjer pridelamo domačo zelenjavo, in sadovnjak. Mučijo nas kanalizacija, ki je speljana pred hišo, odvajanje meteornih vod, dostop na parcelo med gradnjo in po gradnji, hrup, tresljaji in ne nazadnje varnost bivanja v hiši," nadaljuje Milena Furek, ki sta jo pri postopku najbolj prizadela nerazumevanje odgovornih in odnos države.
"Govorijo samo na pamet"
"Odkar teče postopek, se pri nas ni oglasil nihče od projektantov. Želeli smo, da bi nekdo prišel in rekel - glejte, vzeli bomo to tukaj, tisto tam ... Govorijo samo na pamet. Vse je v zraku. Enostavno pričakujemo, da pridejo sem in povedo, kako lahko stvari rešimo. Pričakujem skupni jezik, ves čas jim dopovedujemo, da ni problem zemljišče, ki ga nameravajo vzeti. A očitno je danes lažje malega človeka razlastiti, kot pa najti ustrezno rešitev. Vodje projekta niti enkrat ni bilo v naše okolje. Čeprav sva z možem že v letih, sva se se zaradi ljubega miru, ki ga tukaj zagotovo ne bo več, saj bodo hrup in tresljaji močno povečani, pripravljena tudi preseliti," pravi Furekova.
Na Direkciji RS za infrastrukturo odgovarjajo, da so načrtovani posegi projektirani v skladu z vsemi tehničnimi standardi in normativi, ki so za tovrstno gradnjo potrebni in za kar so pridobljena tudi ustrezna soglasja, dokumentacijo so sodelujočim večkrat predstavili tudi na sestankih. Vsem lastnikom nepremičnin ob cesti, kjer bo podvoz pod železniško progo, bo zagotovljen dostop do njihovih zemljišč, za zaščito pred hrupom cestnega in železniškega prometa pa bo ob cesti in železniški progi postavljena protihrupna ograja. Po končani gradnji bodo periodično izvajali tudi trajne zaščite pred emisijami v taki meri, da ne bodo poslabšani bivanjski pogoji. Če pa bodo med gradnjo ugotovili, da zaradi neposredne bližine izvajanja gradbenih del in posledično nastalih prekomernih emisij (hrup, tresenje tal, prah, izpušni plini), ki jih za čas gradnje ne bi bilo mogoče odpraviti oziroma zmanjšati in bodo stanovalcem ob Ptujski cesti poslabšali razmere, investitor zagotavlja, da bo za čas gradnje ovrednotena in izplačana primerna odškodnina, skladno s splošnimi pravili odškodninskega prava in sodne prakse, izoblikovane v podobnih primerih.
Družini Furek in Šinkovec še opozarjata, da je agencija, ki je opravljala meritve, ugotovila, da bodo hrup, tresljaji in prah presegali dovoljeno mejo. Odgovorne sprašujeta, ali je logično opravičevati kakovost bivanja s protihrupnim zidom tik ob bivalnih prostorih in po katerem členu ustave se morajo odpovedati kakovosti življenja v korist države.
