Denis Janežič, snemalec: "Želim si, da bi se ljudje v Mariboru bolj povezovali, da bi popustili svoje egote in bili širokogledni. Da bi sprejemali nove ideje. Samo tako nam bo omogočeno, da bomo Maribor razvili v nekaj bolj modernega, novejšega in atraktivnega za turizem. Najhuje je, da vztrajamo pri starih idejah, prostora za kreativnost in inovacije pa ni. Dajmo možnost mladim, razširimo in popestrimo program."
Tina Kramberger, detektivka: "Po več letih življenja v Mariboru čutim utrip mesta. Želim si, da bi se ljudje brez slabe vesti, tudi povsem informativno, obrnili na detektivske pisarne za pomoč in za kakšne odgovore. Detektivske pisarne v Mariboru si nismo konkurenca, ampak med seboj dobro sodelujemo. Želim si tudi uspešne gospodarske rasti v Mariboru."
Dean Kikec, inštruktor matematike in ljubiteljski igralec: "Želim si, da se v Mariboru vlaga, ker smo na odlični lokaciji, vlaganja pa bodo za seboj potegnila razvoj na številnih področjih, od turizma do gospodarstva. Mislim, da je turizem v Mariboru še premalo izkoriščen. V Mariboru včasih koga z dobro idejo utopijo v žlici vode, ker nekomu postane nevaren, ker bi lahko bil uspešen."
Zala Kores, pevka: "Želim si več dogajanja v Mariboru, večjega sprejemanja drugačnih stvari, različnih zvrsti glasbe in umetnosti nasploh. Želim si več kulturnih dogodkov in promocije teh dogodkov. In še: Ljudje, bodite prijazni."
Dejan Lazić, gostinec: "Želim si čim več urbane kulture, dogodkov, ki bodo na ulice privabili mlade. Imamo mentaliteto, da je treba v petek in soboto ven, se ga napiti, nedeljo preležati, potem pa v ponedeljek spet iti v službo, kar je popolna neumnost. Več bi se morali družiti čez teden, ne nujno iti na pivo, ampak obiskati kakšno prireditev, se pogovarjati. Mi pač ves teden garamo, nato pa se čez konec tedna sprostimo."
Teja Brčić, lastnica trgovine: "Želim si, da bi bilo v Mariboru veliko kakovostnih vsebin. Poznam organizatorje dogodkov in festivalov v Mariboru, ki se trudijo, in na teh dogodkih se ljudje v mestu povežejo. Želim si, da bi Mestna občina Maribor tem ljudem pomagala, morda ponudila dodatne razpise in sredstva. Ljudje radi hodijo na dogodke, na festivale, mestu želim, da bi se v tej smeri še bolj razvijalo in da bi pri tem imeli pomoč. Želim si tudi več strpnosti."
Saša Skoko, grafični oblikovalec: "Želim si, da bi z vsebino in življenjem zapolnili prazne prostore. V mesto bi morali pripeljati več ljudi. Žalosten pogled je, ko greš od avtobusne postaje do frančiškanske cerkve in vidiš, koliko je praznih prostorov, vse propada. Zdaj, ko ni več Zlate lisice, bi morda lahko organizirali kakšen glasbeni festival, ki bi privabil ljudi. Letališče ne deluje, čeprav je v dobrem stanju in bi lahko bilo bolje izkoriščeno."
Bojan Svenšek, raznašalec časopisov, didžej, kolesar za dobrodelnost: "Tako kot za ves svet si tudi za Maribor želim, da bi se imeli radi, verjeli eden v drugega in si pomagali. Želim si, da bi verjeli v mariborsko zgodbo. Vsepovsod, kjer sem bil, rečem, da živim v najlepšem mestu. Poleti lahko kolesarimo, se kopamo, plavamo, ob Dravi smo doma, pozimi lahko gremo na Pohorje smučat ... V Mariboru lahko delaš, kar želiš, če pa kdo tega ne verjame, naj gre po svetu, da se bo o tem prepričal. Maribor je raj na Zemlji."
Tadeja Vodovnik Plevnik, enologinja: "Za Maribor, najlepše mesto in mesto najstarejše trte, si želim, da se razvija, predvsem pa, da bi okoliški vinogradi, ker Maribor je mesto sredi vinogradov, ostali in bi jih obnovili. Da bomo tukaj pili dobro vino, pa se bomo trudili tudi v Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor."
Anita Kovačič Čelofiga, predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor: "Želim si, da bo Maribor še naprej varno mesto, kar nedvomno je ob tako predanih policistih in policistkah, ki skrbijo za varnost v mestu. Obenem si želim, da bi bilo mesto živahno, polno dogodkov, takšno, ki ga vedno znova rad obiščeš, odkrivaš in v katero se vedno znova rad vračaš, skratka - tvoje mesto."
Maja Modrinjak, fotografinja, snemalka: "Želim si več strpnosti v Mariboru. Tako med ljudmi, v osebnih odnosih, kot v prometu. (smeh) Želim si, da bi bili Mariborčanke in Mariborčani potrpežljivi, empatični, da bi imeli še več posluha za kulturo in da bi bilo v mestu veliko raznolikih dogodkov."
Tjaša Gojkovič, mestna svetnica in odvetnica: "Pogrešam jasno razvojno usmeritev mesta, zato želim, da Maribor v prihodnje bistveno bolje postrga svoj kreativni potencial in doživi pospešek na področju kulturno-kreativnih industrij kot nasledstvo Evropske prestolnice kulture ter hkrati naredi preboj na področju turizma z višjo dodano vrednostjo. Imamo vse naravne in družbene danosti za to."
Gvido Polanc, organizator koncertov in glasbeni menedžer: "Želim si, da bi se Maribor, tako kot se športno, tudi kulturno razvijal. Želim si, da bi dobili še kakšno prizorišče, ki bo na voljo za dogodke. Da bi se našel prostor, kjer bi se lahko dogajale večje zadeve. Rekel bom, kar zveni zlajnano, toda vedno bolj se mi zdi, da se ne zavedamo, kaj vse imamo v Mariboru. Pozimi imamo smučišče, čez vse leto je tukaj Pohorje, lepa narava, predvsem pa imamo varnost."
Gregor Bedjanič, turistični vodnik: "Da NK Maribor znova igra v ligi prvakov. (smeh) Želim si - pa vem, da se mnogi s tem ne strinjajo -, da bi iz središča Maribora popolnoma odstranili promet, da bi za avtomobilski promet zaprli Stari most, da bi bolje uredili kolesarske poti po mestu. Lent dobiva podobo, kot si jo zasluži. Želim si, da Maribor postane še bolj prepoznaven kot turistična destinacija."
Drago Senica - Pi, karikaturist in arhitekt: "Skozi vsa leta si Mariborčani želijo isto. V šestih letih se Mariborčanom torej ni izpolnila nobena želja. Želite vedeti, kaj si jaz želim za Maribor? Nič, saj le tako ne morem biti razočaran. Naredite analizo in videli boste, da si intervjuvanci želijo eno in isto. Zgodilo se pa ni nič od želenega."
Ina Lutarič, tetovatorka in likovna pedagoginja: "V mestu pogrešam več uličnih lokalov, da bi bilo bolj polno. Želim si, da bi bil ves Maribor kot Poštna ulica. Ljudje, tudi iz drugih držav, v Maribor prihajajo zaradi tatujev. Ko pridejo, vprašajo, kam naj gredo po mestu, kam naj gredo jest, in tudi na tak način prispevamo k turizmu v Mariboru."
Luka Hernet, fotograf in pevec: "Želim si, da bi bila v Mariboru razvita scena koncertnega dogajanja. V zadnjih letih je bila na tem področju tema, zdaj se stvari prebujajo. Pred letom v petek nisem vedel, kam bi šel, ker ni bilo ničesar, zdaj so ob petkih recimo tri možnosti, kam lahko greš, ljudje so zunaj, mesto živi. To je pomembno in na tem moramo delati. Sploh v Pekarni. To mora ostati, to gradi sceno in ljudi, brez tega ne gre. Nekdo iz Pekarne je rekel, da če vzameš Mariboru Pekarno, je Maribor Duplek."
Dejan Školnik, nogometni trener: "Želim si čim več dogajanja v mestu, predvsem pa čim več občinskih igrišč po mestu. Opažam, da so nekatera igrišča ob šolah zaklenjena, v tem primeru je težko otroke pozvati, da se igrajo na igrišču. Starši moramo nato razmišljati, kam naj gredo, s tem pa je povezan transport in vsa druga vprašanja. Mislim, da je igrišč premalo v blokovskih naseljih, šolska igrišča bi morala biti dostopna vsem."
Maja Cotar Pehant, oskrbnica živali in rastlin: "V pasji park še nisem šla, ker bi raje videla, da bi vsi meščani sklenili dogovor, da lahko vsi sobivamo. Ali bo psom namenjen en park, otrokom drugi, starejši pa bodo spet na svoji lokaciji, da ne bi nikogar motili? Dajmo najti sožitje. Morda pogrešam kakšen koš več za iztrebke po mestu in da bi jih ljudje pobirali za svojimi živalmi. Želim si, da bi ljudje v Mariboru čim bolje skrbeli za živali in rastline."
Eva Lozina, vodja kabineta mariborskega župana: "Želim si, da bi bili ponosni na vse, kar že imamo. Imamo zares veliko. Iti moramo naprej, razmišljati čim bolj pozitivno, povezovalno. Ni treba vedno v vsem videti negative, teorije zarot ali iskati krivde drugje. Živimo v čudovitem, varnem, čistem, urejenem mestu. Živimo v varni državi, kar danes ni več samoumevno. Za začetek bi morali biti hvaležni za to, kar imamo, in se veseliti vsega, kar nas čaka."
Tadej Dajčman, borec mešanih borilnih veščin: "Mesto se lepo razvija. Nekateri so proti zapiranju in urejanju centra, toda vsa mesta so v centrih zaprta, da so lepša in da je življenje tam bolj umirjeno ter hkrati ponuja možnosti za družabno dogajanje. Ker sem s Pohorja, si želim, da bi tam bil mir. Tam pri nas je 'hudo' lepo in naj tako ostane. Če gredo ljudje na Pohorje, naj nanj pazijo. Glede športnih dogodkov si želim, da bi bili še bolje obiskani."
Edvard Holnthaner, dirigent in umetniški vodja Totega big banda: "Na glasbenem področju si želim, da bi v Mariboru bilo čim več možnosti za mlade glasbenike, da nastopajo, se pokažejo in igrajo, s tem pa bi se ljudje začeli zanimati za glasbo in hodili na prireditve. Za Toti big band si želim, da bi še naprej deloval."
Lana Bauman, organizatorka dogodkov: "Želim si, da bi organizatorji dogodkov imeli večjo podporo obiskovalcev ter recimo Mestne občine Maribor in drugih ustanov, ki v mestu za to skrbijo. Želim si več dogodkov za mlade, da bi bile kvalitetne vsebine namenjene prav njim. Želim si tudi, da bi se Festival Lent v večji meri vrnil na Lent."
Marjetka Berlič, učiteljica zgodovine: "Sodelovanje, ne izločevanje, ne delitve na naše in vaše, ampak vsi delamo v skupno dobro. In strpnost do vseh. Tudi do mavrične zastave na Koroški cesti."
Matic Ačko, multiustvarjalec: "Glavni problem naše države je razporejanje denarja in tega, ali nekdo res iskreno deluje za javno dobro. To je problem globalne in slovenske politike. Denarja je za vse dovolj, vprašanje je samo, kam gre. Veliko več bi ga lahko šlo v razvoj kulture in dogodkov, ki bi doprinesli h kvaliteti bivanja vseh. S tem ne mislim hermetičnih art performansov, vemo pa, da vlaganje v kulturo dvigne nivo bivanja in kulture vseh občanov in državljanov."
Diana Klarič, družabnica in spremljevalka za starejše: "Nehajmo Maribor primerjati z drugimi mesti, Ljubljano, in govoriti, česa vsega v Mariboru nimamo. Maribor imam zelo rada, zame je to mesto z dušo, ker imamo v svoji majhnosti vse. Nisem še zasledila, da bi kak turist ali tuji študent rekel kaj slabega o Mariboru, vsi so nad njim navdušeni, in tudi sama bi rada, da bi mi, Mariborčani, to ozavestili in spremenili odnos do mesta. Da bi to bil res naš Maribor, ker je lep in ima svojo dušo."
Jasmina Granduč, slikarka in grafičarka: "Maribor je dovolj majhen in ravno prav velik, da lahko tukaj delamo čuda na vseh področjih. Da bi se to uresničilo, da se o zadevah ne bi samo pogovarjali, pa se moramo znati tudi dogovoriti in biti praktični. Recimo, želim si, da bi imeli v Mariboru možnost kupiti vstopnico za vse muzeje skupaj. Začeli bi lahko pri takšnih malenkostih."
Žan Videc, glasbenik: "Želim si še kakšen festival v Mariboru, večdnevno glasbeno dogajanje, da ne bomo imeli samo našega Festivala Lent. Včasih se mi zdi, da je v Mariboru glede glasbenega dogajanja mrtvilo, pa bi bilo dobro tako za glasbenike kot za obiskovalce, da bi se dogajalo več."
Sandi Sorko - Jogi, gostinec: "Želim si, da bi pivska scena v Mariboru uspevala, da bi bilo gostov dovolj za vse in da bi imeli gostje na voljo najboljše. Kar se tiče NK Maribor, pa bi povedal nekaj, kar sem želel povedati, če bi imel to priložnost. Kot dolgoletni navijač si želim, da bi vodstvo kluba stopilo korak nazaj in odprlo vrata v Ljudski vrt Zlatku Zahoviču in da bi se vrnil v nogomet. Predolgo ne dela nič v nogometu, kar je slabo za slovenski nogomet."
Mišel Vugrinec, producent kulturno-izobraževalnih vsebin za mlade: "Maribor je dovolj velik, da je na voljo vse. Če se ti le ljubi najti, boš našel nekaj zase. Ne glede na finančno situacijo je ponudba zelo široka. Ljudje delajo ogromno zanimivega. Na vseh področjih, ne le na kulturnem. Tudi kulinarična ponudba je odlična. Športnih dejavnosti je veliko. Želim si, da ljudje uživajo v vsebinah, ki jih imamo na voljo."
Petra Matić, umetnica: "Mariboru želim, da bi ostal varen, prehoden ter dostopen pešcem in kolesarjem. Upam, da bodo zaživeli načini nekega skupnega odločanja in iskanja rešitev, kako naj se Maribor razvija. Da bi kot skupnost bili bolj povezani, družabni, da bi ljudje našli čas drug za drugega, zase, za naravo in za lepe stvari, ki jih kapitalizem želi odplakniti."
Matjaž Javšnik, igralec: "Želim si, da Maribor ne odraste, da ostane razigran, kot je. Želim mu več sreče pri vodstvenih kadrih. Premalo izkorišča svoj potencial, ne zna se zediniti, vse struje - gospodarstvo, politika, turizem, kultura - so za sebe. Morali bi se usesti, najti dobrega koordinatorja, ki je blazno povezovalen in zna prenesti vse, od napuha do egoizma in nerazumevanja. Da to presliši, preskoči in zapakira vse v celoto. Ko bo Maribor realiziran, konkreten paket, bo prestolnica Slovenije. Zame je to že sedaj."
Katja Toplak, diplomirana inženirka konfekcijske tehnologije: "Želela bi si, da bi se bolj podpirali med seboj, da ne bi bili tako kritični, da ne bi obsojali in pisali komentarjev pod članke za stvari, o katerih ne vemo ničesar. Želela bi si več dogodkov. In da bi bili človek do človeka. Da bi si znali pogledati v oči in si lepo reči dober dan in nasvidenje."
Franja Senčič, učiteljica in kulturnica: "Želim si, da bi se Maribor razvijal v pozitivni smeri, ljudem in kulturi prijazno. Na vasi smo vezani na Maribor upravno, zdravstveno in izobraževalno, na neki način pa smo vseeno na vasi odmaknjeni od mesta."
Klemen Tasič, organizator dogodkov: "Želim si, da bi se Maribor še naprej razvijal in da bi ljudem tukaj ponujali dobre prireditve, pa ni važno, ali so športne, kulturne ali kulinarične. Želim si, da bi se rast cen v Mariboru ustavila. Da bo špricar stal le malo več kot pri meni v Pesnici, kjer po novem živim z družino."
Renato Volker, performer, pisatelj in stand-up komik: "Želim si, da bi se imel Maribor bolj rad. Občutek imam, da po stari navadi še vedno vse temelji na negativi, kot da je lažje kritizirati kot narediti nekaj konstruktivnega. Če se imaš rad, delaš v smeri, da bo fajn. Mi pa se raje usedemo in šimfamo. Nekdo, ki se nima rad, bo težko dosegel rezultate, tudi drugemu jih ne bo odpustil, ker ne verjame, da dela nekaj dobronamerno. Kolektivnega duha nam manjka. Stopimo skupaj, radi se imejmo, ne iščimo le slabo."
Aleksandra Lobnik, znanstvenica, podjetnica in nekdanja odbojkarica: "Če govorimo o športu, si želim, da bi odbojka v Mariboru uspevala še naprej. Da bi kluba imela podporo sponzorjev in da bi osvajala državne naslove, torej da bi se lovorike vrnile domov. Za Maribor si pa želim, da bi imeli čim več uspešnih podjetij, da bi mesto živelo naprej in se razvijalo."
Branko Vrblač - Vrba, inženir strojništva, grafični oblikovalec in upravljavec profila Facebook Marija Hobotnica: "Veš, kaj si želim? Da se Zlata lisica vrne v Maribor, Festival Lent pa znova postane stari Festival Lent. Skupaj z znamenitim odrom na Dravi. Če imamo pogoje za Zlato lisico? Nimamo. Želimo pa si jo lahko. Za Festival Lent pa je res škoda, kako sta ga zadnja župana tako skazila. Ogromno dela, časa in denarja smo vložili, da je iz tega nekaj nastalo, zdaj pa je to revščina v primerjavi s festivalom izpred 20 let."
Rene Gril Rogina, najboljši študent Univerze v Mariboru: "Do neke mere so vse moje želje povezane s tem, da sem lahko, kar sem. Moram pa omeniti, da sem bil vesel, da smo v Mariboru dobili sistem izposoje koles MBajk, kar mi je omogočilo, da sem bil med študijem tudi nadomestni profesor. Morda se to zdi komu trivialno. Toda to je velik korak naprej. Želim, da bi naredili še več podobnih reči, da nas povezujejo, kot je MBajk."
Doroteja Mauko, vodja prireditev Zavoda za turizem Maribor: "Moja želja je, da bi Mariborčanke in Mariborčani, pa tudi turisti, ki pridejo sem, Maribor občutili, kot ga občutim sama. Vedno, ko grem v tujino in ko z drugimi govorim o našem mestu, na nek način dobim topel občutek. Sama sem že šla v tujino in se vrnila. Zdaj ta dober občutek, ki mi ga daje Maribor, predajam svoji družini, ljudem, ki jih povabim v mesto, prijateljem."
Anej M Irgolič, prostovoljec in magistrski študent prava: "Za Maribor si želim predvsem, da ostanejo ljudje duša mesta, da se priklopi tej duši še ekonomija in Maribor bo zaživel kot sončno mesto pod Pohorjem. Mladi smo, kvalitetno univerzo imamo, zdaj pa so potrebni samo pravi vzvodi, da bodo mladi ostajali v Mariboru ali da se bodo v mesto vračali."
Luka Simonič, predsednik podmladka SDS in rokometaš: "Da bomo prvaki, haha. Kakor sem že povedal, si želim, da zmanjšamo zaostanek za Ljubljano, ki je res prevelik. Ta razkorak se pozna povsod. Mesto je podfinancirano, nobenega ministrstva ni v Mariboru, nimamo niti več ministrice, njeno delo pa tudi ni bila dobra kompetenca za naše mesto. Želim si, da se gospodarsko okrepimo. Še vedno 60 tisoč ljudi iz tega okolja hodi na delo v Avstrijo. S tem problemom bi se morala soočati vsaka vlada. Decentralizacija Slovenije je nujno potrebna."
Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja in komunikologinja: "Želim si čim bolj zeleni, zero waste Maribor. Da bi bil čim bolj povezan in da bi kulturna scena še bolj zaživela. Da bi ljudje prihajali na dogodke, soustvarjali mesto ter da bi imeli odločevalci posluh za zelene in kulturne projekte. Da bi stopili skupaj."
Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor: "Za Maribor si želim, da bi se zavedali, da živimo v čudovitem mestu. Z dobro medsebojno komunikacijo, da se poslušamo, da znamo povedati navzven, kaj si želimo, lahko veliko dosežemo. Maribor je posebno mesto. Nekdo, ki gre iz mesta, sanja o Mariboru, nekoga, ki sem pride od drugod, pa mesto osvoji. Na področju gospodarstva si želim več podpore lokalne politike."
Natalija Hercog Gerbec, vodja Veterinarskega centra Pika: "Naš azil absolutno ne pokriva vseh potreb mesta, tukaj si zatiskamo oči že leta. Ta skrb zato pade na društva za zaščito živali in pa na veterinarje, ki tako ali drugače poskušamo pomagati, kar ni prav. In še, če imamo azil za živali, naj bo za vse živali, ne pa za pse in mačke. Tudi golobi, ježki, kune in vrane so del mesta."
Dalibor Ristić, predsednik Srpskega kulturnega društva Maribor: "Nisem nekdo, ki kaže s prstom, sem bolj tisti, ki skuša kaj spremeniti. Mesto ima močan kulturni utrip. Želel bi si še več kulture. Mesto se dobro razvija, center je zelo lep. Poleg Folkarta bi lahko recimo imeli še kak dogodek, ki bi v drugačni luči še bolj združil regijo. Da bi mariborske folklorne skupine skupaj nastopile. Ogromno lahko pokažemo."
Andrej Koren, gostinec: "Da bi spet bil prvak! Aja, ne pogovarjamo se o tem, ne? Moja želja je, da gremo samo tako naprej, kot napredujemo zdaj. Ne me narobe razumeti, z veliko stvarmi se ne strinjam, toda samo mesto se razvija. Recimo Lent. Ko rečejo, da je premalo zelen, jim je treba povedati, da je treba počakati, da drevo zraste. Če preštejemo, je zdaj več dreves, kot jih je bilo prej."
Slavko Roškar, upokojenec: "Zame je Maribor v redu, ne bi ga veliko spreminjal. Želim pa si, da bi si še kdo v prazničnem času okrasil hišo. Še nekaj si želim, a to ni stvar posameznikov, ampak občine. Ko sva z ženo pred 40 leti prišla na Tezno, so bile tukajšnje ulice okrašene, na drogovih javne razsvetljave so bile zvezdice. Zdaj pa ni ničesar! Zakaj se investira le v center, v druge dele mesta pa ne?"
Urška Šobak, zbirateljica starih kuharskih receptov: "Za Maribor si želim, da bi imel na razpolago večje število skupnostnih vrtov, na katerih bi lahko Mariborčanke in Mariborčani sami pridelovali različne pridelke. Želim si, da bi na mestnih ulicah bile visoke grede, s katerih bi si ljudje lahko vsak dan vzeli kakšno zelenjavo ali sadje, recimo maline. To ne stane veliko, pomenilo pa bi ogromno ljudem."
Alja Rus, organizatorka v turizmu in lastnica trgovine Lokalka: "Želim si, da bi Mariborčanke in Mariborčani v še večji meri spoznali, da se v središču mesta dogaja, da je Koroška cesta aktivna tudi čez leto in ne le, ko so prižgane lučke. Želim si, da bi ljudje podpirali lokalne ponudnike in jih spoznali, da bi cenili njihovo prizadevnost pri trajnostnem vidiku pridelave, predelave in prodaje."
