Računsko sodiše o mariborski sortirnici: S sortirnico smeti dražje kot brez nje

Po negativni reviziji iz leta 2020, ki jo je za mariborsko občino opravila družba Ernst & Young, je nepravilnosti pri investiciji v Snagino sortirnico zdaj razkrilo še računsko sodišče. To je v konec lanskega leta izdani reviziji ugotovilo, da sta glede sortirnice grešili tako občina kot Snaga.

Računsko sodišče tako med drugim ugotavlja, da bi mariborska občina sortirnico morala zgraditi sama. S tem, ko se je odločila, da bo investicijo namesto nje s kreditom financirala Snaga, se je namreč izognila omejitvam pri zadolževanju, ki ji jih nalaga zakon o financiranju občin. Občina ob tem ni preverila niti, ali na trgu obstajajo ugodnejši načini financiranja, ni izvedla ocene upravičenosti izvedbe investicije v javno-zasebnem partnerstvu (JZP), pozabila pa je tudi preveriti, ali so načrtovani tehnološki parametri sortirnice, ti so se na koncu izkazali kot "zelo optimistični", dejansko realni. Prav tako občina v odloku o koncesiji, ta je bila podeljena po sistemu in-house, tudi ni ustrezno zavarovala svojih interesov za zagotovitev učinkovitega izvajanja gospodarske javne službe v primeru prenehanja pogodbe. V primeru stečaja Snage namreč za sortirnico ne bi mogla uveljavljati izločitvene pravice, medtem ko bi v primeru, da bi jo zgradila v JZP, to možnost imela.

Snaga zavajala občino

Na drugi strani računsko sodišče Snagi očita, da je zavajala občino in ji napačno predstavila skupno vrednost projekta, ki ni znašala 15,9 milijona evrov, ampak kar 19,4 milijona evrov. Snaga prav tako ni bila učinkovita pri pridobivanju različnih dovoljenj, zaradi česar je izgradnja sortirnice zamujala za skoraj dve leti, zagotovila pa ni niti načrtovanih količin mešane embalaže, zaradi česar ne dosega pričakovanih poslovnih in finančnih ciljev. V obdobju poskusnega obratovanja je tako ustvarila minus 190 tisoč evrov, v prvem letu obratovanja pa še dodatnih minus 699 tisoč evrov. Po podatkih računskega sodišča je zato poslovanje Snage s sortirnico celo dražje, kot bi bilo brez nje. Stroški ravnanja z odpadki namreč zdaj znašajo 204 evre na tono, medtem ko bi brez sortirnice znašali 178 evrov. Spomnimo, občinska oblast pod vodstvom župana Andreja Fištravca in takratni direktor Snage Cveto Žalik sta zagotavljala, da bo po izgradnji sortirnice ravnanje s tono odpadkov stalo le 95 evrov.

Tako občina kot Snaga sta nekatere popravljalne ukrepe izvedli že med revizijo, računsko sodišče pa je občini vseeno naložilo še izdelavo analize, ki naj pokaže, ali Snaga izpolnjuje zahtevane in-house pogoje, Snagi pa obveznost iskanja novih poslov za obdelavo dodatnih količin odpadkov in povečanje učinkovitosti delovnih procesov sortirnice.

Na dovoljenje za večizmensko delo čakajo že dobro leto

Iz Snage odgovarjajo, da so vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za večizmensko delo, ki bi omogočilo obdelavo skoraj dvakrat večjih količin odpadkov kot zdaj, oddali že decembra 2020, a je ministrstvo za okolje in prostor še ni odobrilo: "To seveda otežuje obdelavo dodatnih količin. Smo pa bili lani uspešni pri zapolnitvi kapacitet za obdelavo mešane odpadne embalaže, kar se odraža v večji količini kot v predhodnem letu, oddali pa smo tudi prijavo na razpis za podelitev koncesije za občino Hoče - Slivnica, s čimer bi pridobili dodatne količine mešanih komunalnih odpadkov. Postopek podelitve koncesije sicer še ni zaključen." Bolj skrivnostni so v Snagi glede načrtov za letošnje leto: "O tem bomo lahko javnost seznanili po prejemu okoljevarstvenih dovoljenj, ki se nanašajo na večizmensko delo in delovanje sortirnice v prihodnje."

Kot pozitivne pa so ugotovitve računskega sodišča ocenili na občini: "Ugotovitve lahko vsekakor pripomorejo k boljši učinkovitosti izvajanja bodočih investicij. Je pa občina skupaj s Snago v zadnjih dveh letih naredila pomembne korake naprej v smislu boljšega delovanja sortirnice in družbe Snaga kot celote, kar se navsezadnje odraža v poslovnih rezultatih družbe."