Oglasno sporočilo
Vseh posledic, ki jih je boj s pandemijo pustil na svetovnem gospodarstvu in tudi na nepremičninskem trgu, ni mogoče predvideti, a zagotovo ne bodo zgolj negativne. Kljub začasnemu zastoju na trgu nepremičnin ostajajo le-te dobršen del dolgoročnih naložbenih portfeljev. So dobra naložba, tako v smislu rasti cen ob prodaji, kot tudi donosov pri oddajanju, kljub temu, da je vse na svetovnih gospodarskih trgih relativno in je postalo zgolj to absolutno. Poznavalci nepremičninskega trga med pozitivnimi posledicami pandemije omenjajo predvsem dve. Prvo, da bo spremenjen način življenja prestrukturiral kratkoročne najeme nepremičnin v dolgoročne, kar je za Slovenijo, kjer je najemniških stanovanj v zadnjem času primanjkovalo, dobro. In drugo, da cene nepremičnin ne bodo več rasle s tako pospešeno dinamiko kot so v obdobju pred pandemijo, ob tem pa ni bojazni, da bi izgubile na svoji vrednosti. Zadnji izsledki preučevanja dogajanj na nepremičninskem trgu v državah Evropske unije pa pričajo tudi o tem, da je kupcem vedno bolj pomembna geografska lega oziroma lokacija nepremičnin v smislu upoštevanja podnebnih tveganj in ravni socialno ekonomskih razmer. Postaja jasno, da se kupci vedno bolj zavedajo dejstva, da nepremičnina ni osamljen otok zase, ampak del večje celote in skupnosti.
Je sedaj pravi čas za nakup? - Veliko dejavnikov je trenutno nakupu naklonjenih
Cene nepremičnin so se ustalile na nekem standardnem nivoju, kar je vplivalo na oživitev trga nepremičnin. Bančna posojila z nespremenljivo obrestno mero so dokaj privlačna. Nepremičnine so v primerjavi z drugimi vrstami naložb stabilna naložba. Pri odločitvi za nakup kaže upoštevati še gospodarsko sliko v državi in varnost zaposlitev s tem pa tudi stalnost dohodkov državljanov. Vse to botruje prometu na nepremičninskem trgu, tako pri nakupu ali prodaji, kot tudi najemu ali oddaji.
A na tem področju, navkljub gospodarskim napovedim o 6,5-odstotnem upadu slovenskega BDP (Banka Slovenije), kaže zaupati znanju, sposobnosti, iznajdljivosti in trdoživosti Slovencev, kar se je v preteklosti že nekajkrat potrdilo.
Dobrih nepremičnin na dobrih lokacijah za dobro ceno vedno primanjkuje. – A nekaj jih je.
Prodaja prodajno privlačnih nepremičnin teče hitro, novega dotoka na trg pa je malo. Povečano povpraševanje po novih stanovanjih je opazneje spodbudilo novogradnje v mariborski občini šele v letu 2018 in lani so začela na trg prihajati prva nova stanovanja iz manjših projektov, opaznejše povečanje ponudbe novih stanovanj pa je, glede na načrtovano gradnjo, pričakovati v naslednjih treh letih. V letošnjem letu naj bi bilo v mariborski občini dokončanih okoli 350 novih stanovanjskih enot (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in vrstnih hišah), do konca leta 2022 pa še okoli 600 enot in okoli 350 neprofitnih stanovanj, ki jih bo zgradil Stanovanjski sklad RS.
Na trgu rabljenih stanovanj je ponudba zadnja leta uravnotežena, povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Mariboru znaša 1.340 EUR. Cene poslovnih nepremičnin, na primer lokalov, so v Mariboru v povprečju za polovico nižje kot v Ljubljani. Ne smemo pozabiti na garažne prostore, kjer so glede na statistiko najvišje povprečne cene parkirnih mest v garažnih hišah v Ljubljani in Mariboru, zaradi česar lahko glede na število izvedenih nakupov govorimo kar o samostojnem trgu garaž oziroma parkirnih prostorov.
Skratka, čeprav dobrih nepremičnin na dobrih lokacijah, za dobro ceno, oziroma »prodajljivih« nepremičnin na trgu vedno primanjkuje, jih še vseeno najdemo. Tudi v Mariboru.
