Barbara Bradač
V Slovenski Bistrici je mirna in kultivirana razprava med svetniki pokazala predvsem na strnjene vrste lokalnih politikov ne glede na njihovo strankarsko pripadnost ob problemu ekonomskih migrantov. Bili so enotni v pozivu, da je treba sprejeti sistemske rešitve na nivoju države in pri tem preseči strankarske opredelitve. Razočarani so bili, da se občinske seje nista udeležili povabljeni Sabina Hrovatin, podsekretarka v Uradu za migracije, in Mija Javornik iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Potrebujemo sistemske rešitve
Soglasno so občinski svetniki podprli predlagane rešitve, ki jih je pripravila županova ekipa. Vlado pozivajo k spremembi zakona o tujcih. In sicer, da se zagotovi potrebna sistemska ureditev učenja slovenskega jezika, preden se tujci vključijo v vzgojno-izobraževalni proces, da se opredeli in določi znesek sredstev za preživljanje tudi po združitvi družine, da se določijo normativi o kvadraturi bivalnih površin na število prijavljenih stanovalcev in da bi moral vsak prejemnik socialnih transferjev del te pomoči oddelati z družbeno koristnim delom. Stranka SD je podala še amandma, da naj Občina Slovenska Bistrica finančno in strokovno pomaga pri izvajanju programov nevladnih organizacij in društev pri vključevanju tujcev v to lokalno okolje, a amandma ni dobil podpore, nasprotoval mu je tudi župan Ivan Žagar, ki je povedal, da občina že sedaj po svojih močeh to počne. "Potrebujemo sistemske rešitve, ki jih morata s spremembo zakonodaje sprejeti vlada in državni zbor. Če tega ne bodo naredili, se stvari ne bodo bistveno spremenile," je pojasnil župan Žagar.
"Ekonomske migrante potrebujemo"
Občinskega svetnika Žarka Furmana (SDS) skrbi, da so tujci predvsem skoncentrirani na mesto Slovenska Bistrica. "Pri Bistričanih vlada neko nelagodje. Ali je upravičeno ali ne, naj vsak presodi pri sebi," je med drugim povedal. Resda so lokalni politiki vseh strank na občinski seji strnili vrste in podprli predlagane rešitve, a je Karmen Furman (SDS) hkrati pozvala, da naj politiki na državni ravni sledijo odločitvam politikov na lokalni ravni in ti jih naj k temu tudi pozovejo. Ludvik Repolusk (SD) je pohvalil trud pri integraciji vseh izobraževalnih institucij v občini, temu so pritrdili tudi drugi svetniki, in izpostavil, da gre v Slovenski Bistrici za ekonomske migrante, ki stremijo k boljšemu življenju, kar je razumljivo, a potreben je posluh drug za drugega. Simon Unuk (SLS), je pokazal predvsem na odgovornost države, ki naj bdi nad priseljevanjem in ustvari pogoje, da bodo mladi ostajali v tej državi. Njegov strankarski kolega Maksimiljan Tramšek je, s 25 leti dela v hotelirstvu in gostinstvu, poudaril, da v tej dejavnosti delavcev ni. "Ekonomske migrante potrebujemo. Dokler bomo imeli minimalno plačo tako obremenjeno in nizko, bo pač tako."
Ponudi naj se več učenja jezika
Na težave zaradi neznanja slovenskega jezika je pokazal tudi Jožef Trglec (SD), ki je sicer iz lastnih izkušenj pohvalil delovno vnemo Albancev s Kosova, "a žalostno je v vrtcu videti, ko otrok prevaja mami navodila vzgojiteljice". Da je učenje slovenskega jezika sistemsko urejeno, a zgolj navidezno dobro, je povedala direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrice Brigita Kruder. "Priseljenec ima pravico do brezplačnega učenja slovenskega jezika, a teh ur je premalo, dolžni so tudi kupiti gradivo, ki ni poceni, in brez tega ne morejo obiskovati tečaja. Evropska civilizacijska norma je, da se priseljencem ponudi učenje jezika, ki je načrtno in sistematično urejeno," je odgovorila svetniku Jožetu Trolu (SDS), ki meni, da je naloga priseljencev, da sami poskrbijo, da se naučijo jezika.
