Tanja Angleitner Sagadin: Želim si manj šova in več vsebine

Slike s podobo Helene Cvikl, ki je krasila steno prostorne pisarne na koncu četrtega nadstropja Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, ni več. Tudi tistega velikega portreta ne, ki je visel v kongresni sobi ob portretu Marjana Velnarja, prvega šefa šole. Tudi njegovega ni več. Zdaj so tam fotografije starega Maribora. V pisarni, ki se je še nedavno zdela kot neosvojljiva trdnjava markantne direktorice, visi črno-bela fotografija "ezl eka". Obesila jo je dr. Tanja Angleitner Sagadin, nova vršilka dolžnosti direktorja. Jasno je, da je na šoli nastopilo novo obdobje.

Demografski padec šele prihaja

​Pet let pred upokojitvijo je Cviklovi, ki ji svet šole ni izrazil podpore, 5. maja potekel mandat, dan kasneje je njeno mesto zasedla Angleitnerjeva, ki bo šolo vodila, dokler se ne razplete razpis, ki so ga zaradi nepravilnosti pri imenovanju šolskih svetnikov v prvem krogu morali ponoviti. "Življenje se je spremenilo, pestro in zanimivo je. Kot predavateljica sem aktivno vključena v somentorstva, s funkcijo pa prihajajo tudi novi izzivi. Pred peto ali šesto le še redko pridem iz pisarne," pravi Angleitnerjeva. "Imela sem prednost 16 let dela kot predavateljica, zunanja sodelavka, občasno zaposlena, vodila sem že vse mogoče komisije, študijsko operativo poznam, kar je novega, se učim iz dneva v dan," doda. Z mislimi je že pri junijski šolski prireditvi Ambasador gostoljubja, ki bo letos v znamenju mariborskih tridesetih let minulega stoletja, potekala bo v prvem nadstropju kavarne Astoria. "Spremembe so dobre in zagovarjam, da bi tovrstne javne funkcije morali omejiti na dva mandata. Pod Heleno Cvikl je ta zgodba nastala, a čas se spreminja in gre naprej. Različni ljudje imajo različne pristope. To je velik izziv," pravi. V kakšnem stanju jo je pričakala šola? "V zelo dobrem. Imam fantastične sodelavce in drugi najdaljši staž na šoli," odvrne. Koliko poguma je potrebnega, da kandidiraš za mesto nekoga, ki mu je javno mnenje v mestu zelo naklonjeno? "Veliko, a ko spremljaš dogajanje na nacionalnem in mednarodnem parketu, vidiš nove priložnosti. V zadnjih osmih letih sem sodelovala z visokimi in višjimi šolami, predvsem na zasebnem področju. Zasebniki morajo biti bolj prilagodljivi. Tam sem videla veliko navdihujočih zgodb," razmišlja. "Veliko sem delala na akademskem in povezovalnem področju, znanstvenem delu. Veliko je priložnosti, kjer bi se lahko začeli izkazovati, ne samo v kuharstvu, ampak tudi v turizmu," nadaljuje.

Sodelovanje s Cviklovo?

Razpis za novega direktorja je objavljen, rok za oddajo kandidatur je 14. junij, svet bo odločitev sporočil do 30. septembra. Svet ostaja enak, Angleitnerjevo je v njem zamenjal kolega Leon Marinič iz Medpodjetniškega izobraževalnega centra. Zagotovo se bo prijavila. Pa Helena Cvikl? "Trenutno je na dopustu, koristi še lanskega. Pogodbo ima, upam, da bomo v novem študijskem letu sodelovali, je pa to seveda odvisno od tega, kaj bo želela ona. Srečali sva se dvakrat. Ima veljavne habilitacije, a konec junija se šele vidi, koliko bo skupin, takrat se s predavatelji, ki bodo vključeni v proces, naredi načrt. Zaradi širokega znanja ima za študente dragocene izkušnje, tudi s številnih tekmovanj v tujini," pojasni Angleitnerjeva. Mandate Helene Cvikl smo si zapomnili tudi po veliko odmevnih družabnih dogodkih. Kako se bo zadeve lotila ona? "Na začetku z nekoliko manj šova in malo več pozornosti strokovnim, akademskim izzivom. Jaz sem bolj s področja zgodbarjenja. Moje študijsko ozadje je bila kulturna antropologija. Konstrukcije identitet, postavljanje avtentičnosti v kulturno okolje," pravi vršilka dolžnosti. Bo svojo sliko na steno pisarne obesila, če bo še enkrat izbrana na razpisu? "Ne bom je. Nisem šovman, nisem človek za rdeče preproge in prve vrste. Rada bi se dokazala z znanjem, dogodki in vsebino. Raje vsebina kot pa okvir, škatla ali pentlja na njej," sklene Tanja Angleitner Sagadin. Helena Cvikl trenutno ničesar ne želi komentirati, pravi le, da se glede prijave na razpis še ni odločila, a da je vesela, ker lahko prvič po 20 letih koristi stari dopust.