Tudi dolgotrajno brezposelni bi radi delali. Kako jih vključiti na trg dela?

Potrebne so popolnoma nove oblike vključevanja v zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih, je skupna ugotovitev projektnih partnerjev - treh slovenskih in dveh avstrijskih humanitarnih organizacij karitas -, ki so tri leta in pol delali pri mednarodnem projektu Involved (Vključeni). Z vključevanjem preko prostovoljnega dela in inovativnih oblik zaposlitve so pomagali nekaj več kot 80 socialno izključenim ljudem. Pri tem so nabrali veliko izkušenj, spisali nekaj inovativnih ukrepov in modelov, preizkusili pet pilotnih projektov in naredili znanstveno študijo, kaj dolgotrajno brezposelni in težje zaposljivi, z bremeni težkih življenjskih okoliščin, potrebujejo za vključevanje v družbo in na trg dela, saj obstoječi zaposlitveni programi zanje niso optimalni.

Ljudje želijo delati in lahko delajo

Ker brezposelnost in njene posledice, revščina in psihične obremenitve, ne poznajo državnih meja, so slovenske organizacije karitas z avstrijskimi združile moči. Osredotočili so se na dolgotrajno brezposelne osebe, osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe z izkušnjami nasilja in odvisnostmi ter brezdomce. Ti ljudje so pogosto izključeni iz družbe, imajo šibko socialno mrežo, so velikokrat brez stika z zunanjim svetom in jih spremlja revščina, kar jih še dodatno determinira in stigmatizira.

"Težko se odprejo, zato se umaknejo, sram jih je, izolirajo se, zato je težko priti do njih, pogosto dvomijo o sebi, strah jih je, ali bodo zmogli delo, na splošno imajo slabo zdravstveno fizično in psihično stanje," pravi Christina Staubmann, projektna vodja koroške Caritas. Prav zaradi posebnih okoliščin, ki spremljajo te dolgotrajno nezaposlene v zahtevnih življenjskih razmerah, potrebujeta njihova vključitev v družbo in pomoč pri iskanju zaposlitve posebne pristope. Njenim besedam je pritrdil tudi direktor koroške Caritas Ernst Sandriesser, poudaril je, da ljudje želijo delati, in če jim je dana prava pomoč, tudi lahko delajo. Prikazali so nekaj primerov uspešne aktivacije v določeno obliko delovnega okolja in s tem v družbo. Staubmannova je zaključila, da kot družba ne smemo sprejeti, da obstaja skupina izključenih.

Nujno je individualno spremljanje

Po besedah generalnega tajnika Nadškofijske karitas Maribor Darka Bračuna so prišli do spoznanja, da bolj ko je oseba oddaljena od trga dela, pomembnejša sta individualno spremljanje in iskanje primernega okolja za vključevanje. Prizna, da je bilo težko navezati stike in stkati zaupanje z dlje časa brezposelnimi in odrinjenimi na rob družbe, a so preko vključevanja predvsem v prostovoljstvo pridobili nova znanja in kompetence, izboljšala se je njihova samopodoba in razširila socialna mreža.

Okoli 750.000 evrov vredni projekt, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, so Slovenska karitas, Nadškofijska karitas Maribor, Škofijska karitas Celje, Karitas škofije Gradec - Seckau in koroška Caritas začele jeseni 2018. Ugotovili so, da čeprav so v obeh državah različni pristopi k dolgotrajno brezposelnim, so težave podobne in tudi v zelo podobnih razmerjih. V Avstriji je med brezposelnimi 25 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, v Sloveniji 30 odstotkov. Skupaj ugotavljajo, da bi bilo treba ukrepe zaposlitve dopolniti z novimi koncepti dela, od urnih in priložnostnih zaposlitev, za začetek aktiviranja dolgotrajno brezposelnih pa sta zelo primerna prostovoljstvo in družbeno koristno delo. "Če bi jim prilagodili proces dela in ponudili osebno spremljanje, bi lažje ponovno vstopili na trg dela in se vključili v družbo. S tem bi jim vrnili pravice in dostojanstvo ter zmanjšali njihovo odvisnost od socialnih oblik pomoči. Za mnoge bi prvi korak lahko bila spremljana prostovoljska dejavnost," je povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.

Sekundarni trg dela bi bil v Sloveniji dobrodošel

Bračun doda, da je v Sloveniji na določenih segmentih trg dela dobro urejen, vendar bi bile za to ciljno skupino potrebne določene prilagoditve: "Pri delodajalcih in trgu dela je treba prepoznati vrednost v tej ciljni skupini in jih odgovorno vključiti v določene prilagojene oblike dela, ki bi morale biti podprte tudi s strani države."

Kot eno od dobrih praks predlagajo sekundarni trg dela, kakor je vzpostavljen v Avstriji, a z izdatnim spremljanjem vključenega in delodajalca. Poudarjajo pa, da sta v Sloveniji vzpostavljeni dobra zaposlitvena rehabilitacija in tudi dobra praksa z javnimi deli, kjer so sicer prav tako primanjkljaji. Zaključke ugotovitev so zbrali tudi v katalogu priporočenih ukrepov, aktivnosti pa nameravajo nadaljevati in razširiti še po zaključku projekta.