Včeraj ponoči se je dokončno zaključila dvodnevna deratizacija, ki so jo to sredo in četrtek izvedli na območju občine Maribor ter občin Hoče - Slivnica in Miklavž na Dravskem polju. Deratizacijo s parafinskimi bloki je po naročilu Nigrada izvedlo podjetje Saniteh, Nigradovi uslužbenci pa so pomagali pri odpiranju kanalizacijskih jaškov.
Podganji par ima lahko nekaj tisoč potomcev
Po podatkih Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim so glodalci, ki so najbolj razširjeni v slovenskem mestnem okolju, norveška podgana, črna ali strešna podgana in navadna miš. En podganji par ima lahko zaradi hitrega razmnoževanja - zdrava podganja samica ima mladiče petkrat letno, vsakič osem do dvanajst -, v svojem življenju nekaj tisoč potomcev. Ti nato živijo v kolonijah po sto. "Znajo skakati, plezati in plavati. Podganja bolha prenaša bakterijo, ki pri človeku povzroči kugo, bolhe in uši pa prenašajo bakterijo, ki povzroča tifus," izpostavlja društvo za najhujše bolezni, ki jih prenašajo glodalci. Prav zaradi tega Nigrad s partnerji izvaja deratizacijo trikrat letno, najpogosteje januarja ali februarja, junija ali julija in oktobra ali novembra. "Z deratizacijo, ki jo opravljamo, so izvedeni tisti ukrepi, ki predstavljajo higienski minimum,” pove Dejan Tacer iz Nigrada in poudarja, da gre za rutinski postopek, zato je vsakršni strah odveč. Kljub temu pozivajo k spoštovanju označenih območij deratizacije in občane naprošajo, naj se izogibajo vsakršnemu stiku z deratizacijskim sredstvom - trdnim blokom rdeče barve z vonjem po parafinu.
Parafinske tablete na žičke ali v zrnih
"Največ glodavcev je tam, kjer ljudje neustrezno odlagajo odpadno vodo v sistem javne kanalizacije," pojasnjuje Tacer, "kar pomeni, da odlagajo hrano in tako privabijo glodalce." Sami lahko poskrbimo za čistočo tako, da bioloških odpadkov ne odlagamo v sistem kanalizacije, marveč v zabojnike za biološke odpadke. Sicer je način izvajanja deratizacije zelo enostaven: Nigradovi delavci sodelujejo pri odpiranju jaškov, nato pa pooblaščene osebe iz Saniteha nastavijo vabe v kanalizacijski jašek. "Gre za parafinske tablete, ki se nalagajo na žičko ali pa so v obliki zrn. Okoli 648 kilogramov razdelimo na približno tisoč segmentov. Kanalizacija ima nato izstop na centralno čistilno napravo in tako se očistijo ostanki deratizacije,” še razloži Tacer, ki meni, da je možnost, da bi občani prišli v stik s parafinom, zelo majhna. Pripomni, da so nastavili tudi nekaj površinskih vab, vendar so te v kasetah, ki so označene z varnostnim znakom. Če občani zaznajo povečano število glodavcev, naj jim to sporočijo in poskrbeli bodo za deratizacijo območja.
