Da je vzljubila književnost, je Jana Hartman Krajnc hvaležna Francki Varl, svoji profesorici slovenščine na srednji ekonomski šoli. Nato pa so jo na pedagoški akademiji najbolj pritegnila predavanja Alenke Glazer, ki jo je kasneje pri pisanju knjig spodbujala, dejala ji je, da ima lahko pero. Svojo prvo zbirko pesmi Zemlja sem je posvetila mami za 80 let. "Moja glavna želja ni bila, da bi izdala knjigo za bralce, temveč, da mami za visok jubilej poklonim nekaj svojega, izvirnega. V tistem času sem obiskovala literarne delavnice pri Marjanu Pungartniku pri Mariborski literarni družbi, ki je tudi izdala moj prvenec," pravi.
Tej zbirki so sledile knjige poezije in proze. Doslej je pri različnih založbah izšlo petnajst njenih knjig: štiri pesniške zbirke, dve knjigi kratke pripovedne proze in osem avtobiografskih romanov, v sodelovanju s sinom je izdala mladinski roman. Njena najbolj brana knjiga je bil roman Pripoved stare meščanke, ki jo je zelo pozitivno ocenila recenzentka Marica Škorjanec in je izšla leta 2013 ob stoletnici Starega mostu. Odziv na knjigo je bil tako dober, da je bila leta 2018 uvrščena na seznam Mariborske knjižnice za bralno značko za odrasle.
"Za pisanje romana me je navdušil mož Gorazd. Stara meščanka je stanovanjska hiša poleg mostu, v kateri sva z možem najstarejša stanovalca. V njej so štirje lokali in devet stanovanj, ki ima vsako svojo zgodbo, prav tako tudi njihovi stanovalci."
Jana Hartman Krajnc je do upokojitve enaindvajset let poučevala slovenski jezik na Osnovni šoli Janka Padežnika na Studencih. Zapise o dogodkih na šoli je beležila in jih strnila v roman Cvet tulipanovca. Letos januarja sta ga s kolegico Danico Zlatar ob odprtju prizidka šole tudi predstavili. Zanimanje za knjigo je izredno, saj so v njej omenjeni ne samo prosvetni delavci, ampak tudi mnogi učenci, ki se z veseljem spominjajo tistih časov. Veselo pa jo je presenetila šolska kolegica Marica Primorac, ki jo je obdarila s cvetočo vejico tulipanovca.
V knjigo je strnila tudi družinsko zgodovino. Nedavno je namreč izšel njen novi roman Filip, ki opisuje življenje njenih sorodnikov v prejšnjem stoletju. "Že 53 let pišem kroniko naše družine, zdaj že rodbine. Od leta 2002 vsak dan tudi dnevnik. V romanu pišem o svojem dedku Filipu Hartmanu, rojenem leta 1877 na Pohorju, ki je živel 92 let. O njem in njegovi veliki družini so mi pripovedovali sorodniki, veliko pa sem morala raziskovati. Poleg dedka sem jo posvetila tudi babici Mariji, rojeni Meršnik, in svoji sestri Beati, ki me je tudi spodbudila k pisanju in mi bila v pomoč, spomnila me je tudi na nekaj dogodkov."
Ko je knjigo končala, sta se z možem peljala na ogled teh krajev: v Brezno, Hudi Kot, Josipdol, Ribnico, Vuhred. "Na ribniškem pokopališču sem odkrila grob svoje prababice, ki je surovo odgnala od hiše svojo najstarejšo hčerko. V Vuhredu sem našla rojstno hišo svojega očeta. Odkrila sem, da bi se Filip moral pisati Gosak po očetu, pa je zaradi očetove malomarnosti obdržal materin priimek Hartman, ki ga je dobil, ker je bil rojen pred njuno poroko," je še povedala o svojih odkritjih. Da še ni konec njenega literarnega ustvarjanja, pripomni, v založbi ima še en roman in potopis, piše tudi zgodbe o svojih vnučkih. Srečna je, da ima dva odrasla sinova, ki sta jo obdarila z osemletnim vnukom Danijelom in vnukinjama – štiriletno Karino in leto in pol staro Niko.
Jana je tudi že več let zelo aktivna članica Literarne sekcije Vedrina pri Kulturnem društvu Studenci-Maribor. Doslej je Vedrina izdala tri literarne zbornike Studenški izviri, zbirko poezije Pesmi petih in knjigo kratke proze Vedrinke, kjer je Jana objavila svoje literarne prispevke v prozi ali poeziji, sodelovala je tudi kot članica uredniškega odbora in lektorica. Maja letos je KD Studenci pri MKC izdalo knjigo Studenci v pesmi in sliki, za katero je prispevala pesmi o studenških znamenitostih, likovni umetniki društva pa so prispevali slike. "Knjigo je uredila predsednica društva Rozika Ogorevc. Zaradi korone je v živo še nismo mogli predstaviti, je pa dostopna na spletu," je povedala.
Za svoj angažma pri Vedrini je Hartman Krajnčeva prejela že zahvale KD Studenci-Maribor. Tudi na raznih literarnih natečajih je že prejela priznanja in kakšno nagrado. Prav tako je za svoje pedagoško delo prejela več priznanj, med drugim srebrno Šilihovo plaketo. Omeniti velja še, da za sekcijo Vedrina pripravlja recitale, posvečene našim pokojnim pesnikom, ki jih večkrat letno predstavijo v Domu pod gorco. Tam tudi sama nastopi in večino pesmi zrecitira na pamet.
