Barbara Bradač
Betonske bazene Ribogojnice Fram in bližnjo hišo sta najela s pomočjo prijateljev in znancev. Lenartčan in Mariborčanka sta sedaj tudi pognala korenine in se pred kratkim razveselila naraščaja. Veseljaj najel ribnike, v katerih goji šarenke, za svojo dušo še jesetre: "To je dinozaver med ribami, saj je na svetu že 260 milijonov let. Morda mi nekoč uspe pridelati kaviar." Koliko postrvi je v ribnikih, se mu niti ne sanja, ocenjuje, da jih je približno tono.
Voda iz Framskega potoka, pravi, je dokaj čista, čeprav je hudourniški potok. "Prinaša pesek, mulj in ves čas je treba nadzirati pritok. Po vsakem neurju pa čistiti in razkuževati. Dobro je vedeti, da je postrv znak čiste vode in zato mora biti dober pretok vode zaradi kisika, ki ga postrv potrebuje veliko. Pretok uravnavam z zapornicami. Vode je za zdaj še dovolj, a včasih je je bilo dvakrat več. Nekdanji lastniki so postavili in uporabljali tudi lastno hidroelektrarno," pojasni.
Nekaj let je ob ribogojstvu še moral hoditi v službo v Avstrijo, počasi se mu izpolnjujejo sanje o preživetju zgolj z ribogojstvom. Skromen, kot je, pravi, da ne potrebuje milijonov, le toliko, da normalno živi. "Pa veselje s tem, kar rad delam." Postrvi tudi speče, v njegovi hutici, kot ji pravi. Tako daleč je že prišel, da sta prodaja sveže in pečene ribe po prometu že skoraj izenačeni. Za gurmane postrvi tudi dimi in pripravlja namaze. V trgovine ne želi dobavljati, saj meni, da je odkupna cena trgovca prenizka. Dobavlja pa štirim gostilnam. Zanaša se na individualne kupce od Maribora do Slovenske Bistrice, ki se pripeljejo sem. "Vsaki stranki svetujem, da je najboljše, da pridejo sproti po sveže ribe. Ker so boljšega okusa, kot če jih vzamejo za zalogo in zamrznejo. Zato smo ribogojnice, da so ribe vedno sveže."
Večina želi očiščene ribe in Veseljaj jih lahko očisti, ker ima registriran obrat klavnice. Lusk pri postrvi pa ne odstranjuje: "Luske so majhne, in ko se zapečejo, je koža še bolj hrustljava." Nekateri mislijo, da imajo postrvi veliko kosti, a iz izkušenj pove, da če je riba dobro zapečena, je kosti enostavno odstraniti. Najboljša postrv, še svetuje, je težka okoli 350 gramov. Pri Veseljaju raste do te teže od leta in pol do dveh let. "Če raste počasneje, je meso kvalitetnejše. Naša ponudba je ozka, imamo postrvi. Tega nekateri ne razumejo, včasih so prav jezni, ko rečem, da nečesa nimamo. A mi nismo gostilna."
Riba je zelo pametna
Veseljaj je ribji samouk, ki ga od mladih nog navdušujejo ribe. Tudi težkega dela je že vajen od otroštva. Že s petimi leti je moral delati na kmetiji pri rejnikih, ki so imeli 15 hektarjev zemlje, 15 glav krav in 50 svinj: "Preden sem odšel zjutraj v šolo, sem moral poskrbeti vsaj za del živine v hlevu. A kar je bilo, je bilo. Gledam naprej." Že takrat je, ko je le lahko, svoje zatočišče in mir našel pri bližnjem potoku. Ljubezen do rib, ki se je takrat rodila, ohranja še danes: "Ko gledam ribo, kako plava, me preplavi občutek miru in spokojnosti. Ona plava in plava s tokom," pravi in dodaja, da imajo ribe tudi karakter. "Riba je zelo pametna. Če jih loviš na hrano, jih boš ulovil nekajkrat, samo potem boš čakal dva tedna, da bodo prijemale ponovno."
Ko nas popelje med svojimi bazeni, se kar razneži, ko k njemu priplava postrv in se motovili okrog dlani, kot da bi želela, da jo boža. "Jesetra lahko celo navadiš, da ti je iz roke."
Z ribogojnico ima še večje načrte. Prijatelji mu veliko pomagajo, z inšpektorji pa ima dobre izkušnje. "Mora biti nadzor. Zavedam se, da nihče ni popoln, tudi jaz ne. S prijazno besedo lahko skupaj veliko naredimo."
