Nina Ambrož
Smetnjaki pod zemljo so v Mariboru postali bolj opazni in odmevni ob nedavni polomiji, ko je Mestna občina Maribor s postavitvijo potopnih košev za smeti v Strossmayerjevi ulici v starem mestnem jedru uničila unikatno formo vivo. Sicer je njihovo nameščanje namesto klasičnih zabojnikov v trendu že nekaj časa, na primer v Ljubljani že od leta 2008, kjer imajo 72 tovrstnih zbiralnic odpadkov. V Mariboru so za zdaj na štirih lokacijah, a jih bo najbrž že kmalu več. Medtem ko nekateri uporabniki izpostavljajo, da so s temi smetnjaki velike preglavice in da se pogosto kvarijo, Javni holding Maribor, v katerega sodi Snaga, poudarja prednosti.
Od hiše do smetnjaka je lahko 180 metrov
Podzemni zbiralniki so na Glavnem trgu in na vogalu Strossmayerjeve ulice in Koroške ceste. V izgradnji so na Vojašniškem trgu, kjer se zaključuje obnova trga. Javni holding Maribor, ki ga vodi direktor Andrej Rihter (Snago pa Franc Dover), pojasnjuje, da bo sledila lokacija v Gregorčičevi ulici: "Nadaljnja implementacija je pogojena s prenovo mestnega jedra. Predvidene lokacije so določene glede na razpoložljiv prostor za vgradnjo potrebne kapacitete podzemnih zbiralnikov oziroma količino odpadkov ter glede na dolžino poti, ki jo mora uporabnik prehoditi, da lahko odloži odpadke." Okvirna dolžina poti je 180 metrov. Upoštevajo tudi, kjer že stojijo ekološki otoki.
Kje bo stalo 18 podzemnih smetnjakov
Mariborski mestni svet je že potrdil načrt postavitve 18 podzemnih smetnjakov v ožjem mestnem jedru. Predvidene meje območja so sledeče: na zahodu Pristaniška ulica, Vodnikov trg in Strossmayerjeva ulica, na jugu Pristan, Vojašniška ulica, Usnjarska ulica in Loška ulica, na vzhodu Trg svobode, Partizanska cesta, Titova cesta, Ulica Vita Kraigherja, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Trg Leona Štuklja in Ulica kneza Koclja ter na severu Gregorčičeva ulica in Trg generala Maistra.
V preteklosti sta bili postavljeni dve potopni podzemni zbiralnici za ločene odpadke, ena v Ulici škofa Maksimiljana Držečnika in druga v Ulici slovenske osamosvojitve. "V obeh primerih gre za drugačno tehnologijo zbiranja in praznjenja ter za potopne, običajne 1100-litrske zabojnike, ki bi jih bilo v prihodnosti smiselno poenotiti s sedanjimi," dodajajo v holdingu. Poleg velikosti je pomembna razlika tudi v tem, da so ti smetnjaki prosto dostopni komurkoli.
Karton je treba raztrgati in zložiti
Za potopne smetnjake na Glavnem trgu je namreč potreben elektronski čitalnik, odprejo se s pomočjo posebne kartice, ki so jo prejela gospodinjstva oziroma plačniki Snaginih storitev. Mariborčanka, ki živi na Glavnem trgu, opisuje, da smetnjaki ne funkcionirajo, kot bi morali, "pogosto se kvarijo. Ljudje jih ne znajo uporabljati, ker jih niso naučili uporabe. V primerjavi z Ljubljano, kjer so meščanom to natančno demonstrirali. Odziv Snage je slab, počasen, včasih smetnjaki ne delujejo več dni."
Javni holding Maribor se brani, da "so ob predaji kartic vsi uporabniki prejeli natančna pisna navodila uporabe zabojnikov". Ljudem so posredovali telefonski kontakt za pomoč in vprašanja. Težave naj bi v najkrajšem možnem času preverili na terenu in sanirali, pavšalno odgovarjajo. Dodajajo, da "se težave najpogosteje pojavijo zato, ker uporabniki odlagajo večje kose kartona ali škatle in tako zablokirajo vnosno odprtino. S tem je nadaljnje odlaganje drugim uporabnikom onemogočeno, čeprav je zbiralnik še skoraj prazen." Kartonsko embalažo je treba raztrgati in zložiti ter šele zatem odložiti v zbiralnik.
Drugi problem so prevelike vrečke. Občasno se zgodi, "da uporabniki odlagajo vrečke, ki presegajo dovoljen volumen in na podoben način onemogočijo nadaljnje odlaganje drugim uporabnikom," ugotavljajo pri Snagi. Omenijo še tretjo zagato - odpiranje predalnika, ko lahko "težava nastane zaradi neprimernega ravnanja s kartico (prepogibanje, luknjanje, izpostavljanje vročini in agresivnim tekočinam)." Zato je s kartico treba ravnati skrbno, svetujejo. Drugih težav in okvar ne beležijo, zatrjujejo.
Več prednosti kot slabosti
Snaga med prednostmi podzemnih zbiralnikov odpadkov navaja funkcionalnost in enostavnost za dolgotrajno uporabo, zagotavljali naj bi učinkovito zbiranje odpadkov v večjih količinah, omogočali varno uporabo, prispevali k estetskemu videzu trgov, ulic in sosesk ter bili okolju prijazni. "Slabosti ne opažamo. Vsekakor pa je to sprememba v načinu odlaganja odpadkov. Doslej so bili uporabniki vajeni zabojnikov pred svojim pragom, sedaj so to skupne lokacije, ki so nekoliko oddaljene, kar posameznikom predstavlja dodaten izziv," menijo v Javnem holdingu Maribor.
"Ljudje jih ne znajo uporabljati, ker jih niso naučili uporabe"
Podatka, koliko stanejo podzemni zbiralniki odpadkov, nimajo. Maribor nabavlja španske smetnjake proizvajalca Contenur, ki jih dobavlja celjski Eko Lux. So pa v holdingu ocenili, koliko stane letno vzdrževanje ene enote - 261 evrov. Spomnimo, da je vgradnja pri formi vivi stala skoraj 90 tisočakov.
"Zaradi večje prostornine vsebnikov podzemni sistemi omogočajo zbiranje večjih količin odpadkov (na primer pet kubičnih metrov) v primerjavi z običajnimi zabojniki (1,1 kubičnega metra). Posledično se ob zadostni pokritosti zmanjša število potrebnih odvozov, s tem pa tudi obseg negativnih vplivov na okolje in kakovost življenja (manj emisij, manj hrupa)," razlagajo. Če so redno vzdrževani, imajo potopni koši daljšo dobo uporabe kot navadni plastični zabojniki, ki stojijo ob hišah in "so bolj podvrženi mehanskim poškodbam, požigom, vandalizmu ipd.". Za odvoz podzemnih smeti Snaga ne potrebuje posebnih vozil, uporabljajo običajna, ki so opremljena z dvigalom, namenjenim praznjenju podzemnih enot.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
