V Sloveniji v domovih za ostarele en fizioterapevt na 150 ljudi. "Že v normalnih okoliščinah je kadra premalo"

V Sloveniji je 61 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, kar nas uvršča na rep Evropske unije. Povprečna čakalna doba na fizioterapevtsko obravnavo na primarni ravni je 140 dni. Leta 2018 je na obravnavo čakalo 40 tisoč ljudi. V domovih za starejše je po normativih predviden en fizioterapevt na 150 oskrbovancev, prav starejši v domovih zaradi zmanjšanega obsega obravnav plačujejo davek v slabši psihofizični kondiciji. To so podatki, s katerimi so javnost seznanili v Združenju fizioterapevtov Slovenije (ZFS) ob svetovnem dnevu fizioterapije in opozorili, da so v Sloveniji potrebni sistemski premiki, saj je nujna večja dostopnost do te storitve, ker to pomeni tudi boljšo splošno fizično kondicijo. V mariborskem zdravstvenem domu eno od možnih rešitev vidijo tudi v fizioterapiji na daljavo, ki so jo danes poskusno izpeljali s približno 30 pacienti. V združenju fizioterapevtov še izpostavljajo, da je zaradi oteženih razmer za delo oskrba s fizioterapijo zelo prizadeta pri starejši populaciji.

Starejšim upadla psihofizična kondicija

V domovih za starejše je za covidom-19 zbolelo več kot 570 ljudi, od tega okoli 400 oskrbovancev, zato so se v združenju odločili, da ta dan posvetijo prav starejšim kot najbolj ranljivi skupini, je povedala Andrea Backović Juričan, predsednica Sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja pri ZFS. Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco, je izpostavil, da so v času zmanjšanih aktivnosti zaradi epidemije številnim oskrbovancem upadle psihofizična kondicija in kognitivne funkcije, čeprav so izvajali alternativne aktivnosti, kot je na primer vadba na balkonih in individualna vadba, a zaradi ukrepov je bilo za polovico manj obravnav. V Sloveniji je v domovih za ostarele, kjer biva blizu 20 tisoč ljudi, prisoten en fizioterapevt na 150 ljudi. "Že v normalnih okoliščinah je kadra premalo v domovih starostnikov, na to smo opozarjali že v preteklosti, vendar nismo bili nikoli uslišani. Da bi zadostili minimalnim standardom, bi potrebovali enega fizioterapevta na 50 oskrbovancev, naš dom bi potreboval vsaj tri fizioterapevte, ima pa enega," upa na posluh Žigon.

Brez sistemskega reševanje bo stanje še slabše

Povprečna čakalna doba za obravnavo na primarni ravni se povečuje, brez sistemskih pristopov se bo še bolj, že zdaj pa znaša skoraj pet mesecev, pravi Tine Kovačič. "Število čakajočih na fizioterapevtsko obravnavo na primarni ravni je že leta 2018 preseglo številko 40 tisoč. Število se viša, povprečna čakalna doba je na primarni ravni 140 dni, v subspecialističnih ambulantah tudi več kot dve leti. Za nekoga, ki ima akutne bolečine in pomoč potrebuje tukaj in zdaj, je to absolutno predolga doba," je jasen.

Fizioterapija na daljavo premik k dostopnosti

In kako konkretno lahko fizioterapija na daljavo pomaga, opiše Pavlec s konkretnim primerom. "Po operaciji gležnjev je pacientka dobila navodilo, da mora šest tednov mirovati. Spraševala se je, ali mora ležati, lahko miga z nogami, sme stopiti na noge ali ne ... Šele ko se situacija zgodi, se začnejo porajati vprašanja, in da je rehabilitacija hitrejša, je smiselno, da pacienti dobijo čim prej navodila. In tu je prednost fizioterapije na daljavo, saj je možno pacienta v času, ko čaka na obravnavo, ustrezno educirati, mu dati navodila za nameščanje v razbremenilne položaje in mu pokazati osnovne vaje, ki jih lahko počne, s čimer lahko prepreči določena stanja, ki bi se med čakanjem slabšala. Želimo, da bi ta storitev na daljavo postala naše redno delo in bi nam zavarovalnica prisluhnila ter sledila trendom v tujini, ampak žal to v tem trenutku ni odvisno od stroke, ampak od odločevalcev," je povedal Pavlec in opozoril, da pri določenih temeljnih fizioterapevtskih postopkih fizioterapija na daljavo zagotovo ne more pomagati: "Recimo pri manualni terapiji je nujna individualna obravnava v živo." Špela Ekselenski Bečić, mama desetmesečne punčke Elise, se je udeležila skoraj enournega posveta po spletu. "Prednost je, da sem dobila res strokovno mnenje. Negotove mamice iščemo informacije na spletu in se lahko hitro prestrašimo, da gibalni razvoj otroka ne poteka pravilno. Četudi stanje ni akutno, je preventivni nasvet še kako dobrodošel. Otrok pa je doma bolj sproščen, bolj sodeluje, nikamor ni treba iti, kar je v teh časih še posebno dobrodošlo," je opisala mama.