Tatjana Vrbnjak
S teboj lahko je bil naslov pilotnega projekta, v katerem so pretekli dve leti v VDC Polž v praksi preizkušali storitve socialnega vključevanja invalidov, večinoma njihovih uporabnikov, a tudi oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Marca se je pilotni projekt zaključil, pravilnik o izvajanju socialnovarstvenih storitev je sprejet in storitev bodo še letos začeli redno izvajati. Centri za socialno delo upravičencem že izdajajo prve odločbe.
S spremstvom na občino in po vzmetnico
Naslov pilotnega projekta pomeni srž storitve socialnega vključevanja: gre za nudenje podpore uporabnikom, ki v življenju potrebujejo občasno pomoč, s katero zmorejo stvari, ki jih sicer ne. "V pilotnem projektu so najpogosteje želeli in uporabljali spremljanje pri urejanju osebnih zadev - na občino, center za socialno delo itd. In tudi spremstvo na izlete. V projektu se je namreč potrdilo to, kar smo že ves čas sumili: da so naši uporabniki popoldan, ko niso vključeni v VDC, zelo sami, osamljeni - in da se vključujejo le v okviru družine. Ko so imeli spremstvo, pa so hodili na izlete po Sloveniji, na druženje ob kavici ...
"Ne gre za to, da prostovoljec nekaj naredi za uporabnika, ampak da mu pomaga to izpeljati"
Vse to so prej zelo pogrešali. Uporabnikom se je zaradi vključitve v pilotni projekt močno razširila socialna mreža in postali so bolj samostojni. Storitev se je pokazala kot izjemno dobrodošla tudi pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo, a jih ne znajo izkoristiti. Tak je bil primer s turističnimi boni - nekateri so si na tak način prvič v življenju privoščili dopust. Če jim prostovoljci oziroma izvajalci pomoči ne bi pomagali teh bonov izkoristiti, bi jim propadli," o ugotovitvah pilotnega projekta pravi Jasmina Breznik, direktorica VDC Polž Maribor.
Zelo pomembna je bila tudi pomoč uporabnikom pri ravnanju z denarjem in tedenskih nakupih - pa tudi pri občasnih zadevah, na primer pri nakupu vzmetnice, prenovi stanovanja, česar sami, čeprav živijo samostojno, ne bi mogli izpeljati. S pomočjo pa lahko. To je tudi bistvo storitve socialnega vključevanja: "Ne gre za to, da prostovoljec nekaj naredi za uporabnika, ampak da mu pomaga to izpeljati, ga opolnomoči, ga vodi, da to zmore narediti sam," pravi Jasmina Breznik.
Od 104 do 364 ur pomoči letno
Storitev torej postaja redna. Uporabnikom, ki obiskujejo VDC in živijo samostojno, je na leto na voljo 208 ur podpore oziroma 104 ure, če živijo pri starših. Tistim, ki niso nikamor vključeni in živijo sami, 364 ur podpore oziroma 208 ur, če živijo s starši. Osebam s pridobljeno možgansko poškodbo in okvaro pa 156 ur podpore. Storitev prebivanja s podporo se izključuje s pravico do oskrbovalca družinskega člana, 16-urnim in celodnevnim institucionalnim varstvom in pravico do osebne asistence.
Storitev socialnega vključevanja nudijo prostovoljci, kar je bistveno drugače kot pri storitvi osebne asistence, ki jo nudijo redno zaposleni. "Možno je sicer povračilo stroškov prostovoljcu, a to finančno ni primerljivo z osebno asistenco, kjer gre za redno zaposlitev," pravi Breznikova. Že v pilotnem projektu se je pokazalo, da je prostovoljce težko najti - nekoliko manjši problem je v mestu, a uporabniki so tudi na Pohorju in v Slovenskih goricah, kjer ni javnega prevoza. Izkazalo se je tudi, "da je treba poznati to populacijo in imeti čut zanjo, se znati prilagoditi uporabnikom, njihovemu ritmu in načinu življenja," pravi Breznikova. V VDC Polž na začetku računajo na okoli 25 prostovoljcev, ki so že v pilotnem projektu spremljali uporabnike.
