Transfuzijska medicina je v 70 letih naredila gromozanske preskoke - od začetkov s stekleničkami in nekajdnevnim "rokom trajanja", premagovanjem predsodkov v časih, ko smo v naših krajih še poznali tuberkulozo, do sodobne veje medicine. A ves čas ostajajo podstat vsega početja krvodajalci, ljudje, ki dajo delček sebe za preživetje drugega. "Krvodajalstvo je najvišja stopnja solidarnosti," se je ob 70-letnici Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor v dvorani, polni krvodajalcev, zahvalila Bojana Bizjak, predstojnica centra.
Prvi v SFRJ
Tako kot mnogi drugi deli bolnišnice je tudi oddelek, ki skrbi za kri, nastajal bolj kot ne iz zanosa in iniciative nekaj posameznikov pod vodstvom dr. Drine Gorišek. Prvi odvzem krvi v stekleničko je bil opravljen 28. decembra 1949, je pa bilo krvodajalstvo sprva plačano, in sicer z živilskimi boni, ki so jih ljudje takrat pravzaprav najbolj potrebovali - a le do leta 1953, ko je postalo krvodajalstvo anonimna, prostovoljna in brezplačna dejavnost, kar je seveda povzročilo upad krvodajalcev. Pa se je zavest o pomenu darovanja krvi hitro usidrala med prebivalstvom in krvodajalski zastopniki v podjetjih in tovarnah so uspešno opravili svoje delo, razvilo se je kolektivno krvodajalstvo.
Gospodarski in krvodajalski zlom
Po strmem padcu števila krvodajalcev (za 26 odstotkov), ki je bil posledica gospodarskega zloma po osamosvojitvi, se je sedaj število krvodajalcev v severovzhodni Sloveniji ustalilo, a še vedno je daleč pod rekordi. Poleg tega se je povečala poraba krvi, in sicer predvsem zaradi vse bolj zapletenih kirurških posegov, pri katerih so seveda tudi izgube krvi.
"Leta 1955 je Splošna bolnišnica Maribor potrebovala od 70 do 80 krvodajalcev na teden, danes zberejo dovoljšno količino krvi s 300 do 350 krvodajalci tedensko. Je krvodajalcev še dovolj, se zastavi vprašanje ob številnih vitezih in vitezinjah krvodajalstva, ki pa so že presegli starostno mejo za darovanje. Za zdaj da, ampak pomladitev je nujna, pravijo sogovorniki. Poleg območnih združenj Rdečega križa, ki se počasi privajajo na nove načine prepričevanja mladih, uspešno rekrutirajo krvodajalce prav mladi. Študenti medicine na mariborski medicinski fakulteti s projektom Epruvetka prepričujejo mlade, naj darujejo kri, pripravljajo študentske krvodajalske akcije, odgovarjajo na vprašanja in predavajo, predvsem pa uporabljajo sodobne komunikacijske kanale, torej družbena omrežja.
Devet odstotkov je mladih darovalcev
"V Sloveniji imamo dobro zgrajen sistem krvodajalstva, visoko pripravljenost ljudi za dajanje krvi in v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V povprečju vsak delovni dan potrebujemo okoli 350 do 400 krvodajalcev. S številom krvodajalcev se uvrščamo v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni," pravi vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranja krvi Polonca Mali z Zavoda za transfuzijsko medicino. Okoli sto tisoč krvodajalcev letno zadosti potrebam krvi v Sloveniji, lani so privabili 8800 novih mladih krvodajalcev, kar pomeni okoli devet odstotkov krvodajalcev, pravi Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije. "To je izjemno v evropskem merilu, kjer to povprečje znaša štiri odstotke," poudari sogovornik.
Novak izpostavi še izjemen posluh delodajalcev do krvodajalcev, ti po njegovih besedah naj ne bi imeli težav s prostim dnevom v službi. V celotni zgodovini krvodajalstva jih je v celotni Sloveniji odpadlo le pet, vse zaradi naravnih nesreč - plazu, žledu ali poplave. (fž)
Nove nalezljive bolezni spreminjajo doktrino
Sodobna transfuzijska medicina se danes srečuje s številnimi izzivi. Največji je zagotovo vzpostavitev stalne preskrbe s krvjo. "Velik odstotek krvodajalcev prehaja proti letom, ko darovanje krvi zanje ni več varno. Meja je 65 let, čeprav nekatere države to mejo višajo ravno zaradi velike stiske z zagotavljanjem krvi. Za stabilno oskrbo je ključno obveščanje mladih, tako promoviramo solidarnost med njimi, kar pa je izziv, saj mladi potrebujejo drugačne pristope vabljenja, zato smo pri tem veseli sodelovanja prav mladih. Tudi Rdeči križ jim sledi, in če so nekoč krvodajalce vabili z dopisnicami, so danes tukaj SMS-sporočila, facebook," pojasni Bizjakova. Vedno bolj jih skrbi tudi varnost, doda. "Pojavljajo se novi povzročitelji bolezni, ki se lahko prenašajo s krvjo, zato je stroka usmerjena v to, da se vse krvne komponente inaktivirajo. S testiranjem namreč ne moremo več pokriti vseh možnih tveganj."
Danes kri testirajo na dve vrsti hepatitisa (B in C), sifilis (že od leta 1960), HIV, pred dvema letoma pa so uvedli še testiranje na virus zahodnega Nila. Prenaša ga tigrasti komar, ki ga nekdaj v naših krajih ni bilo, sedaj pa se je kot invazivna vrsta pri nas že dobro "udomačil". S potovanji, transportom, spreminjanjem podnebja se pri nas pojavljajo virusi, ki so bili prej eksotični, zato gre stroka v smeri inaktivacije. Bi lahko postala kri plačljiva? Zdravnica pravi, da ne, tudi drugod v Evropi ohranjajo prostovoljno krvodajalstvo, plačujejo pa farmacevtska podjetja za plazmo, ki jo potrebujejo za proizvodnjo zelo dragih zdravil. A Bizjakova je prepričana, da lahko le s sistemom prostovoljcev, ki ne pričakujejo plačila za dobro delo, ohranjajo stabilne in varne zaloge krvi.
Zelo trdna in zakoreninjena pa ostaja tradicija kranjskih klobas, menda so jih v Ljubljani zamenjali z bolj zdravo alternativo, a so bili deležni hudih kritik. Krvodajalce večkrat povprašajo, ali bi si raje postregli z bolj zdravo malico, ampak klobase ostajajo najbolj želena maščobna pregreha večine slovenskih darovalcev krvi.
