Lovrenška občina je poleg Osilnice, Črne na Koroškem in Dolenjskih Toplic ena od štirih najbolj gozdnatih v Sloveniji, kjer gozd zavzema vsaj 85 odstotkov površine. Za Lovrenc je to okoli 2,4 hektarja na prebivalca. Približno polovica gozdov je v zasebni lasti, preostalo v državni.
Revirna gozdarka Breda Hraščanec iz krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije pove, da je v zasebnih gozdovih v glavnem še vedno prebiralni način gospodarjenja, pri katerem človek iz narave vzame toliko, kolikor potrebuje. To je najbolj trajnostna oblika gospodarjenja, ki obravnava posamezna drevesa, posebnosti drevesnih vrst in rastišč, kar je sicer zahtevnejše zaradi pozornega spremljanja rasti, a je za lastnika in funkcijo gozda bolje. Tak gozd je zelo razgiban, bolj svetel, drevesa so različnih starosti in višin ter se lažje in hitreje obnavlja po sečnji ali vremenskih poškodbah. Breda Hraščanec je bila tudi pobudnica in gonilna sila ponovne postavitve gozdne učne poti na Ruti, kjer obiskovalci med hojo na devetih tematskih točkah spoznavajo posebnosti gozda.
Minulo soboto je bila v Lovrencu ena od štirih lokacij, kjer je po Sloveniji potekala četrta prostovoljska akcija sajenja dreves Pomladimo gozdove 2023 v organizaciji družbe Slovenski državni gozdovi. Kljub dežju se je zbralo dobrih 70 gozdarjev, zaposlenih z občine, družin, kolektivov podjetij, domačinov, prišli so celo skavti iz Litije in trije poslanci državnega zbora. Odpravili so se na hrib Kumen, do Volčje jame, kjer je bila lani zaradi napada podlubnikov posekana večja površina gozda. Po pozdravu župana Marka Rakovnika in Roka Damijana, vodje gozdnega obrata, sta revirna gozdarja prikazala postopek sajenja in zaščite mladega drevesa z mrežo.
Posnetek si lahko ogledate tukaj.
Nato so se udeleženci po skupinah odpravili na različne konce poseke in v treh urah zasadili okoli tisoč sadik jelke, macesna, duglazije, kostanja, divje češnje in gorskega javorja. Za posajena drevesa bo treba redno skrbeti še vsaj pet let z obžetvami podrasti, popravljanjem zaščitnih mrež, da z vejami zrastejo preko dosega divjadi. Gozdarji bodo veseli, če se bo v drevesa razvila vsaj tretjina posajenih sadik. Drugih tisoč sadik enakih drevesnih vrst bo zasajenih v novopostavljeno bližnjo ogrado, tako da bo zanimivo spremljati in primerjati ti dve rastišči. Posajene sadike drevesnih vrst so vzgojili v zasebni drevesnici Omorika na Muti. Lovrenčani pa se še dobro spomnijo svoje gozdne drevesnice, kjer je Gozdno gospodarstvo dolga desetletja iz domačih semen vzgajalo sadike in z njimi oskrbovalo celotno Pohorje, šolarji in društva pa so si s pogozdovanjem prislužili nekaj denarja za izlete in delo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
