Eden najpomembnejših instrumentov podpore Evropske unije državam članicam pri ustvarjanju delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov je tako imenovana kohezijska politika. Slovenija je za izvajanje evropske kohezijske politike in opravljanje drugih skupnih nalog razdeljena na dve regiji - Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija, obe pa bosta v kratkem, glede na to, da smo nedavno vstopili v novo finančno perspektivo 2021-2027, dobili novo vodstvo, tako imenovani razvojni svet regije.
Medtem ko so volitve vodstva zahodne regije že sklicane, predvidoma bodo 1. aprila, datum volitev v razvojni svet vzhodne regije, ki ga je v prvem kohezijskem obdobju 2014-2020 vodil slovenjebistriški župan Ivan Žagar, še ni znan. Bodo pa volitve, tako Žagar, verjetno izvedli sredi aprila.
Precej pobud, naj Maribor prevzame odgovornost
Je pa že znan vsaj en kandidat za novega predsednika vzhodne regije, kandidaturo je namreč napovedal mariborski župan Saša Arsenovič. "Seveda ima vsak župan fokus na svojem županskem delu, ampak že ko začneš razmišljati o svojem mestu, takoj naletiš na okoliške občine, regijo ... Brez močne regije tudi Maribor ne more zmagati in doseči povečanja števila prebivalstva in višje dodane vrednosti v gospodarstvu. Glede na to, da je Maribor z dobrim delom dokazal, da zna izvajati projekte in da je to mogoče bolj opazno celo zunaj Maribora kot v samem mestu, je bilo precej pobud ne le iz regije, ampak iz celotne Slovenije, da naj Maribor končno prevzame odgovornost, ki jo kot največje mesto v vzhodni kohezijski regiji ima," pravi Arsenovič.
"Prav bi bilo, da vodenje razvojnega sveta prevzame župan največje občine v regiji"
Po njegovem bo za učinkovito črpanje v prihodnjem kohezijskem obdobju treba bistveno bolje povezati vse deležnike, tako župane kot regijske razvojne agencije in druge strokovne službe. "Gre za boljši pretok informacij in snovanje skupnih vizij. Ne nazadnje to od nas pričakuje tudi država. Boljši rezultati zahodne kohezijske regije so, glede na to, da živimo v isti državi, z isto zakonodajo in podobnim DNK-jem prebivalstva, dokaz, da je mogoče tudi v Sloveniji biti bolj učinkovit," je še dejal Arsenovič.
V drugem mandatu bo lažje
Ivan Žagar o ponovni kandidaturi še razmišlja. "Mi smo pri delovanju tega sveta orali ledino, najprej je bilo treba najti sogovornike v državi, kot veste, je Slovenija izjemno centralistično orientirana, porabili smo ogromno energije, da smo sploh postali sogovornik, aktualne oblasti regionalnemu razvoju namreč niso bile naklonjene. O sredstvih, ki so namenjena občinam, smo se tako uspeli dogovoriti šele nekje na polovici mandata. Bo pa v drugem mandatu lažje, po dolgotrajnih prizadevanjih nam je namreč uspelo zagotoviti, da se bosta operativna programa za obe kohezijski regiji tokrat spisala ločeno," je poudaril Žagar. To bo omogočilo večjo vsebinsko osredotočenost na regionalno specifične razvojne izzive in temu prilagojeno strategijo ukrepanja.
Katere regije v vzhodni Sloveniji
V kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija sodi osem statističnih regij - Podravska, Pomurska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Primorsko-notranjska in Jugovzhodna Slovenija. Razvojni svet regije sestavlja 40 članov, po pet iz vsake regije. Vsaka regija lahko za predsednika predlaga svojega kandidata, in če je teh več, gresta v drugi krog tista dva, ki sta dobila največ glasov.
Za zdaj se zdi, da ima Arsenovič pri kandidaturi širšo podporo. "Kar nekaj županov iz našega območja je mariborskemu županu izrazilo polno podporo. Prav bi bilo, da vodenje razvojnega sveta prevzame župan največje občine v regiji. Še najbolje, tako politično kot z vidika geografije, bi bilo, če bi bila za podpredsednika potem imenovana župana Celja in Novega mesta," je povedal župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak.
Za koliko denarja gre
Za kako pomemben instrument evropske politike gre, kažejo podatki službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Zahodna Slovenija je v programskem obdobju 2014-2020, ki se bo sicer zaključilo šele leta 2023, doslej počrpala dobrih 518 milijonov, regija Vzhodna Slovenija pa nekaj več kot 620 milijonov evrov. Obe regiji skupaj sta iz tega obdobja za naložbe za rast in delovna mesta upravičeni še do 3,07 milijarde evrov. Do dodatnih 3,3 milijarde sta upravičeni tudi v novi perspektivi - 718 milijonov bo namenjenih obema skupaj, vzhod države bo upravičen do 1,72 milijarde, zahod pa do 543 milijonov evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
