Vrtičkanja se loteva vedno več meščanov, sodeč po družabnih omrežjih je vzgoja prvih jagod, solate, korenja na terasi ali v urbanem vrtu ne le trend, ampak tudi iskrena želja uživati zdrava in neoporečna živila, ki jo seveda podžigajo vseprisotne novice o spornih praksah pridelave s celega sveta - od daleč in blizu. Komu torej zaupati, če ne svojim rokam in očem? Ampak tudi tukaj se lahko zalomi ...
Analize, ki so jih opravili na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, namreč kažejo, da tudi najbolj skrbni vrtičkarji zlahka spregledajo najpomembnejše - kakovost zemlje, iz katere bodo rasle sadike in posevki, nato pa še skrb za to prst. Analize vsebnosti kovin in plastičnih delcev v zemlji z najbolj priljubljenih mariborskih vrtičkov kažejo zaskrbljujoče rezultate. V zemlji z vrtičkov na Vrbanskem platoju, v Stražunu in tudi v Borovi vasi, kjer so vrtičkarji zavezani okolju in zdravju prijazni pridelavi vrtnin, so izmerjene vrednosti kovin presegle mejne vrednosti, ponekod pa tudi opozorilne vrednosti, ki jih predpisuje Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh. Še več, analizirali so tudi prisotnost plastike in v kilogramu zemlje iz Stražuna našteli kar 811 delcev plastike.
Presegajo mejne vrednosti
Najprej o kovinah. Rezultati, ki jih kaže tabela analiziranih potencialno strupenih elementov (vanadij, krom, nikelj, baker, cink, arzen, svinec), so zaskrbljujoči, trije od enajstih elementov presegajo mejne dovoljene vrednosti (krom, nikelj, baker), dva pa opozorilne (cink in svinec). Tik pod mejno vrednostjo je tudi arzen. Rezultati so vredni pozornosti tudi zato, ker se zemlja z Urbanega eko vrta v Borovi vasi od ostalih razlikuje le za nekaj odtenkov, čeprav naj bi za te vrtove veljala pravila naravnega vrtnarjenja. Na zavodu so skušali na rezultate opozoriti tamkajšnje najemnike vrtov, a neuspešno. "Želeli smo obvestiti lastnike vrtičkov, jih tudi opremiti z nasveti, kako s to zemljo ravnati, a je na delavnico prišlo veliko ljudi, vrtičkarji pa ne," pove vodja raziskave doc. dr. Petra Vrhovnik, raziskovalka pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije, strokovnjakinja za okoljsko geologijo.
V Mariboru so vzorce odvzeli z vrtičkov na Vrbanskem platoju na območju skupnosti Vrtiček Čriček, v Urbanem eko vrtu v Borovi vasi ter z bližnjih vrtov, ki ne sodijo pod Urbani eko vrt, ter na vrtovih ob Stražunskem kanalu pod hitro cesto. Na vseh lokacijah so jim vrtičkarji dovolili odvzem vzorcev z njihovega vrtička. Naslov 146.520 evrov vrednega projekta je Vsebnosti potencialno toksičnih elementov in delcev mikroplastike v tleh iz izbranih slovenskih urbanih vrtov in kmetijskih zemljišč ter učinkovita remediacija, financirata pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj ter ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, projektu pa se je pridružilo tudi podjetje Mikro+Polo, ki je pomagalo pri materialu in opremi za analize.
Posledica uporabe herbicidov
Merili so vsebnost kovin oziroma potencialno strupenih elementov - kemijsko gre za težke kovine in polkovine. "Problematični so krom, nikelj, baker, cink in svinec ter arzen in kadmij. Pri čemer sta baker in cink esencialna elementa, kar pomeni, da sta nujno potrebna za optimalno delovanje našega organizma, vendar lahko v previsokih koncentracijah prav tako postaneta strupena. Ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi nizkim koncentracijam se elementi nalagajo v telesu in sčasoma postanejo strupeni," pojasni Vrhovnikova.
Najbolj je v povprečju obremenjen Stražun, a zanimivo je, da ima Urbani eko vrt visoke vsebnosti kroma, največ kroma pa je v takih vrtovih posledica uporabe herbicidov, pojasni strokovnjakinja: "To je bilo presenetljivo. Krom naravnega izvora sicer najdemo tudi v zaledju, nekaj več ga je na Pohorju, kjer preperevajo magmatske in metamorfne kamnine, ampak v primerjavi z zemljo s tega območja, ki pa ni obdelovalna, so vrednosti dokaj presežene." Opravili so namreč tudi meritve zemlje, kjer vrtov ni, in tam presežnih vrednosti naštetih elementov ni. Torej je elemente v okolje vnesel človek? "Da. Preverili smo tudi naravno ozadje. Geološki zavod Slovenije je namreč lani za vse elemente ter za celo Slovenijo izdelal karto naravnih ozadij teh elementov - in izmerjene vrednosti odstopajo."
Koncentriranje strupov
Za povečan vnos kroma, arzena, bakra, svinca in niklja je najpogosteje kriva uporaba pesticidov. Drugi zelo pogost način vnosa kovin v grede je kupljena zemlja nepreverjene kakovosti. "Ljudje gredo v supermarket in kupijo 50-litrsko vrečo substrata za dva evra. Ni vse v ceni, a na teh vrečah ni certifikatov, pravzaprav sploh ne vemo, kaj je v njej, tudi zagotovila, da ni onesnažena, nimamo. Zato je bolje kupovati substrate v specializiranih trgovinah, saj vsebujejo certifikat kakovosti," meni Vrhovnikova. Ko vrtičkarji konec sezone rože skupaj z zemljo vržejo na kompost, se začne nov krog koncentriranja nevarnih snovi. Še vedno je tudi zelo popularno vrtove "gnojiti" s pepelom. Ampak nekoč smo kupili drva na Pohorju, danes pa skurimo marsikaj, poroča Vrhovnikova. S pepelom, ki je lahko koncentrat škodljivih spojin, tako na vrt trosimo strupe. "Če ne poznamo izvora lesa, pepela raje ne uporabimo." Enako je s kompostom, če nanj odlagamo biološke odpadke neznanega izvora in kakovosti, prav tako vplivamo na kopičenje strupov v kompostu, posledično pa jih prenašamo na vrtove.
Ob povečanih vsebnostih potencialno strupenih elementov v zemlji lahko pride do prenosa v rastline in nato z zaužitjem v človeka. "Četudi imamo v zemlji razmeroma nizke koncentracije v okviru mejnih vrednosti, z dolgotrajnim vnosom v telo predstavljajo tveganje. Enako kot pri sevanju - ne gledamo enkratnega vnosa, ampak celo prejeto dozo, ki jo telo prejme. Dolgotrajna izpostavljenost je zagotovo slabša kot enkratna izpostavljenost višjim koncentracijam," opozarja Vrhovnikova, ki sodeluje tudi v raziskavah kopičenja kovin v človeški maščobi. Dokazov, da se vse škodljive spojine kopičijo v človeku, je dovolj, pravi.
Plastika je prisotna že povsod
Tudi pri plastiki se zemlja z mariborskih vrtov ni najbolje odrezala. V raziskavi so v kilogramu zemlje iz stražunskih vrtov našteli kar 811 plastičnih delcev velikostnega razreda od enega do pet milimetrov. Tudi eko vrtovi pri tem niso izjema. Zakonodaje in predpisov, ki bi določala mejne vrednosti količine plastike v zemlji, še ni, tudi ne dogovora o tem, kako bi po enotni metodi določali plastiko v prsti. Ta tema je sicer deležna pozornosti, a za veliko vrst plastike se tudi ne ve, kako se v okolju sploh obnaša - katere snovi veže nase, kako potuje po ekosistemu ... Kot pravi Vrhovnikova: "Nekaj stvari je znanih, pospešeno se raziskuje. Ampak ko neka raziskovalna organizacija nekaj ugotovi, je industrija že korak spredaj. Tako je bilo z bisfenoli. Zdaj povsod videvamo napise 'BPA free', ampak ko je bila dosežena prepoved uporabe bisfenola A (BPA), je industrija naredila že BPB, BPC ... Nismo jim kos." Plastika, vsaj večji delci, se v rastlinah ne kopičijo, so pa nekatere rastline sposobne vgrajevati nanodelce plastike, kažejo novejše ugotovitve.
Vrtnarijo po ekoloških smernicah
Simona Trčak Zdolšek, vodja društva Urbani Eko vrt, pove, da se najemniki tamkajšnjih vrtov s podpisom pogodbe obvežejo, da bodo vrtnarili po ekoloških smernicah, podvrženi so tudi kontroli. Če se izkaže, da je prišlo do nedovoljene uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pa lahko vrt tudi izgubijo.
Od kod torej v zemlji vrtov snovi, ki so posledica uporabe fitofarmacevtskih sredstev? Simona Trčak Zdolšek odgovarja: "Vrtovi so z dveh strani obdani z njivami, na katerih pridelujejo krmo za piščance in ki jih zagotovo ne obdelujejo po ekoloških smernicah. Druga možnost je zemlja, ki smo jo nasledili. Preden smo vzpostavili vrtove, je bil tukaj navožen material od gradnje bližnjih hiš."
