Klemen Polanec
Predstavljajte si časovni stroj, ki vas odnese v Združene države Amerike v leto 1955. Pristanete v času, ko je svet počasi začel pozabljati na drugo svetovno vojno in veliko gospodarsko krizo. Znajdete se v času zlate dobe televizije, rock and rolla in Elvisa Presleyja, pa elegance in glamurja, modnega stila, ki so ga utelešale poleg Marilyn Monroe, Judy Garland, Marlene Dietrich, Ingrid Bergman, Elizabeth Taylor...
"To je nam všeč, ta pristnost, ki jo želimo prinesti nazaj, v današnji čas"
avihani kodrci, zalizane pričeske, rdeča šminka
Za začetek so si lahko obiskovalci ogledali film Punca ni nič kriva (The Girl Can’t Help It), muzikal iz leta 1956, v katerem igrajo Tom Ewell, Edmond O’Brien in Jayne Mansfield, ki je zaradi svoje vloge postala kultni seks simbol 50-ih, film pa še danes opevajo zaradi dobrega prikaza rock and roll glasbe. Za pravi občutek obdobja pa je poskrbela prav Miss Stacey, ljubiteljica in dobra poznavalka obdobja, ki je v svojem lepotnem kotičku obiskovalcem navijala kodre, ustnice mazala v kričeče rdeče, fantom pa ustvarjala zalizane pričeske. Manjkala nista niti punč in pokovka, vsi pari pa so lahko prejeli tudi nostalgične spominske fotografije, izbrali pa so tudi najbolj izvirni plesni par, ki je bil nagrajen z nazivom kralj in kraljica večera. Celotni večer je povezovala zimzelena glasba 50-tih, za katero sta skrbela DJ Wanderer in DJ McFly, obiskovalci pa so lahko posegli tudi po vinilkah ali pa so si kakšno ljubo melodijo zaigrali na ameriškem jukeboxu Wurlitzer iz daljnega leta 1957.
Obdobje, ki še danes druži generacije
Ker tudi na maturantskih plesih brez žive glasbe ne gre, je za pravo nostalgično poslastico poskrbela zasedba Joe & the Rhythm Boys. “Skupina je nastala nekako iz srednje šole, ker smo takrat vsi oboževali takšno zvrst glasbe. Iz tega nekega hobija oziroma ljubezni je sedaj ta ljubezen prerasla do te mere, da smo sedaj kar precej zasedeni,” pravi Josip Segedi, član skupine Joe & the Rhythm Boys. Tako Miss Stacey in Joe & the Rhythm Boys delujejo znotraj že imenovanega društva The alley cats Maribor. “Tudi, če smo generacijsko precej narazen nas druži ista ljubezen do 50-ih let,” pravi Miss Stacey. “Dandanes je vse tako instantno in lažno, kar je posledično zaradi sistema. Takrat pa so ljudje znali uživati. Poslušali so plošče, danes pa si vsak lahko nadane slušalke in dostopa do glasbe. Vse je čisto drugače funkcioniralo, v vseh aspektih. To je nam všeč, ta pristnost, zato želimo to pristnost prinesti nazaj, v današnji čas,” še dodaja Josip Segedi, predsednik društva The alley cats Maribor.
