Za energetsko samozadostni Maribor

Srečko Klapš Srečko Klapš
05.10.2020 13:57

Že pred sto leti so začetniki distribucije električne energije izmenične napetosti razmišljali o energetski neodvisnosti

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, je orisal sto let distribucije električne energije v Mariboru.
Andrej Petelinšek

Energetska družba Elektro Maribor je dopoldne v Kazinski dvorani SNG Maribor obeležila sto let, odkar se je v Mariboru pričela distribucija električne energije izmenične napetosti. Daljnovod iz Hidroelektrarne Fala, tedaj največje elektrarne v tem delu Evrope, je bil namreč že 2. oktobra 1920 povezan s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor je med orisom stoletnice dejal, da se je elektrifikacija na Slovenskem že leta 1883 začela prav v Mariboru, a je napeljava v parnem mlinu Karla Scherbauma na Grajskem trgu temeljila še na enosmerni napetosti: "Vse do leta 1914 je bil razvoj prepuščen pobudam mariborskega gospodarstva, takrat pa je mestni svet sklenil pogodbo s Štajersko električno družbo iz Gradca, saj se je mestna oblast odločila zgraditi napeljavo in začela skrbeti za prodajo. Kmalu zatem so ustanovili Mestno elektriško podjetje, ki je predhodnik podjetja in skupine Elektro Maribor," je spomnil Sovič.

Lani za investicije namenili 33 milijonov evrov

Danes Skupina Elektro Maribor v katero spadajo še podjetji Energija plus in Oven, zaposluje 885 ljudi. Lani je opravila za 33 milijonov evrov investicijskih vlaganj in ustvarila 16 milijonov evrov čistega dobička. Gre za drugo največjo družbo za distribucijo električne energije v Sloveniji in peto največjo po dodani vrednosti. Z električno energijo v 74-ih lokalnih skupnostih na severovzhodu države oskrbuje skoraj četrtino slovenskega prebivalstva in ima 22 tisoč uporabnikov.

Saša Arsenovič, župan MOM je dejal, da si v mestu, ki je predolgo spalo na bogati zapuščini predhodnikov, ki so imeli že pred sto leti vizijo oskrbe z električno energijo, prizadevajo ustvariti samozadostno in tudi energijsko neodvisno okolje: "Čeprav mestni proračun danes, za razliko od pred sto leti, od uspešnih državnih energetskih podjetij, nima nič," je še dejal Arsenovič.

Sloveniji je trajnostni razvoj pisan na kožo

Predsednik Borut Pahor pa je podčrtal, da je električna energije danes eden temeljev sodobnega načina življenja, ki zaznamuje tudi 21. stoletje. Poraba elektrike bo po v prihodnosti zagotovo še naraščala, po njegovem pa mora ta biti v smeri trajnostnega razvoja: "Če je kateri državi trajnostni razvoj pisan na kožo, je to zagotovo Slovenija. Živimo v krasnem okolju, ki smo ga začeli dovolj zgodaj tudi ohranjati," je še poudaril. Predsednik Pahor se je okoli 3000 zaposlenim v slovenski elektroditribuciji še zahvalil za zagotavljanje nemotene oskrbe, tudi v času vremenskih ujm in aktualne pandemije ter napovedal, da jim bo konec oktobra podelil jabolko navdiha.

Ob stoti obletnici distribucije električne energije je Pošta Slovenije izdala priložnostno znamko, na kateri je upodobljen daljnovod iz Hidroelektrarne Fala, tedaj največje elektrarne v tem delu Evrope. Na jubilejni znamki je tudi ena prvih tedanjih transformatorskih postaj, ki obnovljena še danes oskrbuje uporabnike z električno energijo. Podjetje Energija plus, ki ga vodi Bojan Horvat pa je z donacijo SNG Maribor omogočilo prenovo razsvetljave Kazinske dvorane, s katero bo ta mariborski hram kulture letno prihranil do 10.000 evrov pri stroških za električno energijo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta