Živimo v patriarhalni družbi: "Moški odločajo, kdo bo pri skledi"

Nina Ambrož Nina Ambrož
04.03.2020 15:47

O tem, da živimo v patriarhalni družbi, kjer je enakost žensk in moških bolj beseda kot dejanje v praksi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Občinstvo na dogodku o ženskah v Pokrajinskem muzeju Maribor je bilo domala žensko.
Sašo Bizjak

Pravice žensk, kot so recimo volilna pravica, pravica do dela, imetje transakcijskega računa, enake možnosti in druge, se v slovenskem prostoru pretežno dojemajo kot samoumevne. Često se pozablja, da takšen red ne velja od nekdaj in povsod po svetu in da je bil za to potreben večleten, vztrajen boj. Kako se pravičnost pokaže na deklarativni ravni, med besedami in dejanji, in koliko so ženske v Sloveniji danes "drugi" spol, so pred mednarodnim dnevom žensk, 8. marcem, v torek zvečer v Pokrajinskem muzeju Maribor razmišljale govornice, ki se ukvarjajo z različnimi področji, od politike, medijev, gospodarstva do znanosti in športa. Ne da bi preferirale kateri spol, so analizirale stanje, podkrepljeno z izkušnjami, raziskavami in dokumenti, utrnila se je tudi kakšna rešitev.

Delodajalci in voditelji raje izberejo moškega

Podjetnica Marta Turk, ki deluje v domačem in mednarodnem gospodarstvu, pravi, da moški in ženske niso enako obravnavani in sprejeti. "V Sloveniji je 50.000 samozaposlenih žensk, vendar jih je na vodilnih položajih le 800." Večina delodajalcev se pri izbiranju kandidatov za zaposlitev prej odloči za moškega kot za žensko, pri tem sta pomembna faktorja porodniški dopust in bolniške odsotnosti za otroka.
Da to drži, se je strinjala Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, saj "ženske težje vstopajo na trg dela". Med brezposelnimi mladimi je več žensk kot moških, četudi so ženske bolje izobražene. Zato Marta Turk predlaga podporne mehanizme oziroma sklad, ki bi podjetnicam z vložkom kapitala in znanjem pomagal na poslovni poti. Navija tudi za to, da bi bile ženske bolj glasne in bi več zahtevale.

Metka Mencin Čeplak
Sašo Bizjak

Ženske obkladajo, trpinčijo in tiščijo na rob

Jasna Gabrič je ženska, ki ji je uspelo, da je zavrtela politično sceno - polno moških in njihovih seksizmov, je priznala -, in postala je županja Trbovelj. Je ena od 22 žensk, ki so na vrhu lokalne oblasti (212 občin), kar predstavlja desetodstotno žensko kvoto. Na svoj (ženski) račun je slišala že marsikaj, da ne bo zvozila mandata, da feminizira javne službe itd. Prepričana je, da obstaja razlika med ženskim in moškim vodenjem politike. "Ženske smo bolj striktne, odločne in manj kupčkamo," je dejala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta