Tudi letos bo zadnji petek v septembru potekala Evropska noč raziskovalcev, katere namen je popularizirati poklic raziskovalca in ga približati javnosti, zlasti mladim, ter pokazati, da znanost ni namenjena sama sebi. To je vseevropska prireditev, v katero je bilo lani vključenih že 371 mest, 33.000 raziskovalcev in okoli 1,4 milijona obiskovalcev. V Mariboru se jedro dogajanja odvija v Europarku, kjer se vsaka fakulteta Univerze v Mariboru (UM) predstavi z nekaj eksperimenti.
Letos bodo v okviru noči raziskovalcev potekali projekti Humanistika, to si ti, Noč ima svojo moč in Varni z znanostjo konzorcijev Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete (FF), Ustanove hiše eksperimentov in UM. Predstavniki naštetih ustanov in drugi relevantni sogovorniki so na sedežu mariborske univerze sedli za skupno mizo in med drugim izpostavili problematike, ki pestijo raziskovalno sfero v Sloveniji.
Kako obdržati kader
Prva težava je kakopak podfinanciranje. Stojan Sorčan z ministrstva za izobraževanje je dejal, da bo nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti podvojil raziskovalna sredstva, jih dvignil na en odstotek BDP, kar je cilj, ki ga država obljublja že vrsto let. "Če bomo reforme uspešno speljali, sem prepričan, da se nam bliža neke vrste znanstvena renesansa," je povedal Sorčan. Tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Simčič je napovedal, da EU načrtuje povečanje sredstev tako za program Erasmus kot program Obzorja Evropa, s katerim naj bi za raziskave in inovacije namenili 100 milijard evrov. "Slovenija bo sicer morala raziskovanju posvetiti več pozornosti, ne le glede vloženega denarja, pač pa se vprašati, ali je sistem raziskav, inovacij in izobraževanja narejen v skladu s potrebami," je poudaril, da bo treba razmisliti o strukturnih reformah, ki bi šle v smer večje povezanosti in učinkovitosti.
"Univerza v Mariboru je v tem delu Slovenije edini gradnik znanja in branik pred sosedi iz Avstrije in Madžarske"
Zaprti za tujce
Govorniki so izpostavili, da je slovenska raziskovalna sfera preveč zaprta do tujcev, zanje je veliko administrativnih ovir, zlasti pa je težava zakonsko določilo, da morajo vsa predavanja potekati v slovenščini, kar odvrača tako tuje študente kot profesorje in raziskovalce. "To v Avstriji rešujejo povsem drugače. Na prvi bolonjski stopnji je zapovedana nemščina, druga bolonjska stopnja pa je odprta za angleščino. To je eden od korakov, ki ga Slovenija mora izvesti v čim krajšem času," je prepričan Bren.
Roman Kuhar, dekan ljubljanske FF, pa je opozoril na problem prekarizacije mladih raziskovalcev, ki so zaposleni projektno. Kot je povedal, si je Univerza v Ljubljani zadala, da jih zaposli za nedoločen čas, vendar računa, da bo tudi to problematiko razrešil nov zakon o raziskovalni dejavnosti.
