Jure Rogač, Sava infond
Sproščeno počitniško vzdušje in poročanje o dobrih poslovnih rezultatih podjetij v prvi polovici leta so vlili optimizem na delniške trge. Globalni delniški indeks MSCI World je od najnižje letošnje vrednosti na sredini junija ponovno pridobil 5,7 %. Tudi na drugem naložbenem razredu – obveznicah, se je razprodaja ob koncu poletja ustavila. Med pomembnimi razlogi za razprodajo so bile visoke vrednostni inflacije, ki je tako v Evropi kot tudi v Ameriki na tako visokih ravneh, katerih nismo bili deležni že desetletja. Inflacija znižuje vrednost denarja zato so se zahtevane donosnosti na obveznicah povišale in obratno znižale cene, pri poslovanju podjetij pa višji stroški znižujejo dobičke, ki negativno vplivajo na cene delnic.
Sedanje stanje, vsaj pri obveznicah kaže na oceno trgov, da pogledi za naprej presegajo podatke o inflaciji in ocenjujejo povišano verjetnost recesije. Eden izmed mehanizmov centralnih bank je ohranjanje cenovne stabilnosti (inflacije) z uravnavanjem temeljnih obrestnih mer. Tudi ECB je sledila ostalim centralnim bankam po svetu in dvignila obrestne mere, prvič za 0,25% in sedaj še za dodatnih 0,50%. Če pogledamo v zgodovino, so dvigi obrestnih mer vedno povzročili recesijo. Kakor koli je je v tem trenutku težko oceniti ali se bo recesija dejansko zgodila obstaja pa povečana verjetnost. Lahko se tudi zgodi, da bo recesija zgolj tehnična, to je dva zaporedna kvartala upadanja BDP. To bi bil uspeh centralnih bank, ki ciljajo na tako imenovan "mehek pristanek".
Vendar situacija ni čisto jasna. Stanje okuženih z virusom Covid-19 in Rusko-Ukrajinska vojna se ob vojnih grozotah na bojiščih odraža tudi v ekonomiji. Nagajanje pri dobavi plina v Evropo in izvoz žita iz Ukrajine imata vsekakor pomemben vpliv. Cena plina na borzi se je letos povzpela že do visokih 200 EUR/Mwh, kar je precej več kot pred leti, ko se je gibala okrog 20 EUR. Plin, ki je pomemben vir pri proizvodnji elektrike viša njeno ceno ob drugih negativnih dejavnikov kot so nizki vodostaji v hidroelektrarnah in ukinitev termo elektrarn na premog. Tudi odkupne cene pšenice so se letos skoraj podvojile glede na lansko leto, kar se bo odrazilo v ceni končnih proizvodov kot je kruh pri končnih porabnikih.
Čedalje več institucij ugotavlja, da Evropa ni bila pripravljena na prehod na zeleno energijo. Z zaprtjem termo elektrarn je gospodarstvo postalo preveč odvisno od ruskega plina, ki za enako proizvodnjo energije ustvari za polovico manj emisij. Kapaciteta proizvodnje energije iz obnovljivih virov pa je v tem trenutku dosti pod zahtevano potrošnjo nekje na ravni 20% potrošnje. Prav tako obnovljivi viri ne omogočajo proizvodnje, ko jo gospodarstvo rabi ampak ko so viri na razpolago (npr. vodostaji v rekah ali sončno sevanje).
Glede na trenutno stanje energije v Evropi je jasno, da je treba znižati odvisnost od Ruskega plina. Pri tem je možno opaziti določen napredek, predvsem v smislu diverzifikacije oskrbe s plinom. Vendar ne dovolj, zlasti ne na strani povpraševanja, da bi preprečili, da bi se Evropa lahko znašla v negotovem položaju. Zadnje poteze Rusije pri omejitvi pretoka preko Severnega toka so rdeč alarm za Evropsko unijo. Zato bodo naslednji meseci pred zimo kritični, kakšne korake lahko Rusija stori naslednje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
