(KOMENTAR) Janševa igra

Potem ko so iz strankine centrale na Trstenjakovi še prejšnji teden prihajali klici na pomoč v slogu, naj vsak čim prej poišče še vsaj enega podpisnika, je SDS uspelo, če citiramo njihovega poslanca Branka Grimsa, "prebiti zvočni zid". Dolgoletni šef SDS Janez Janša se na twitterju hvali z daleč največjo podporo neposredni demokraciji doslej, a dejstvo je, da je SDS z intenzivno kampanjo zbiranja podpisov za tri referendume na koncu uspelo mobilizirati le nekaj več kot 52 tisoč ljudi. To je sicer več kot dovolj, da bodo lahko Golobovo vlado v že tako razgreti politični jeseni, ko nas poleg zaostrene energetske in draginjske krize čakajo še predsedniške in lokalne volitve, izzvali še na superreferendumskem dnevu. Pri Janši bržkone ciljajo na to, da bi od zmage na aprilskih parlamentarnih volitvah opita in samozavestna leva koalicija utrpela vsaj kakšno prasko, čeravno že zaradi kvoruma, ki je na referendumu potreben za padec zakona, ne gre pričakovati ponovitve scenarija iz leta 2011, ko se je po trojni referendumski zaušnici zlomila vlada Boruta Pahorja.

Prav določitev datuma referendumskega dne, bodisi skupaj s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami, kot si želijo v SDS, bodisi na posebno nedeljo, bo v veliki meri vplivala na uspeh predlagateljev. V koaliciji vseh svojih kart še ne razkrivajo, če bodo privolili v Janševo igro, pa bodo s tem sami vrgli rokavico SDS in ji omogočili možnosti za dosego kvoruma. Če bi o referendumih odločali hkrati z drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra, v katerem se bosta glede na ankete pomerila kandidata nasprotnih ideoloških polov, bi bil kvorum zaradi relativno visoke udeležbe na volitvah presežen, a bi koalicija lahko računala na to, da bodo volivci, ki bodo glasovali za levega predsedniškega kandidata, podprli zakone o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi. Če bi referendume izvedli hkrati s predsedniškimi volitvami, bi prihranili tudi zajetno vsoto davkoplačevalskega denarja – namesto 4,8 milijona evrov, kolikor stane samostojna izvedba referenduma, bi hkrati z volitvami zanje porabili okoli 5,7 milijona evrov.

A problem so zakonski roki, ki referendumski dan bolj potiskajo v čas lokalnih volitev. Koalicija v tem primeru združitve datumov verjetno ne bo hotela tvegati, prihranek denarja bi bil kljub sočasni izvedbi zaradi dvojnih volilnih odborov neznaten, kot datum za samostojen referendumski dan pa se omenja 27. november. Ker takrat ni razpisanih volitev, gre za nedeljo med dvema krogoma lokalnih volitev, bi bila volilna udeležba lahko nižja, zaradi česar bi v SDS težje dosegli kvorum za padec zakonov. Proti vsakemu bo namreč moralo glasovati najmanj okoli 340 tisoč volivcev, kar je skoraj sedemkrat več, kot jih je oddalo podpise za referendume. SDS po bolečem porazu na aprilskih volitvah krvavo potrebujejo novo zmago. Ob morebitnem neuspehu Anžeta Logarja na predsedniških volitvah in polomu na referendumih bodo namreč svoje rane kvečjemu lahko zacelili na lokalni ravni.