(KOMENTAR) Kaj (lahko) skrbi državljane in vlagatelje

Denar je plaha ptica. Tega bi se morali zavedati vladajoči, ki te dni krpajo proračun za popoplavno sanacijo Slovenije. Grožnja bankam z dodatno obdavčitvijo njenih ekstra dobičkov zavoljo naraščajočega euriborja, s tem večjih zaslužkov pri stanovanjskih kreditih ter presežkov denarja, deponiranega pri ECB, je za ljudi všečna. Sploh ko se je ugotovilo, da so nekatere največje slovenske banke, recimo NLB in Nova KBM, zavoljo uveljavljanja izgub preteklih let, zadnja leta plačale malo davka od dobička. So ga pa plačevali njihovi zaposleni od ne tako nizkih plač pa delničarji od prejetih dividend. Bolj kot dodatna obdavčitev bank bega negotovost, kolikšen bo sploh ta davek in kako bo vplival na tekoče poslovanje bank. Tudi ko se je saniralo slovenske banke, je več kot sto tisoč delničarjev, predvsem Nove KBM, pa tudi NLB, Banke Celje, Abanke, ostalo brez delnic, nekateri tudi podrejenih obveznic.

Da je nekdo leta 2013 (pre)slabo ocenil vrednost kapitala in preveč takrat izračunanega slabega premoženja, je dejstvo, za kar bi moral nekdo tedaj na Banki Slovenije, finančnem ministrstvu in v vladi Alenke Bratušek tudi odgovarjati. Tedaj razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznic še čakajo na pravico in primerno denarno odpravnino. Tudi to, da je nekdo (pre)poceni prodal NLB in Novo KBM, nekoliko manj poceni pa Abanko in naposled združeno Novo KBM z Abanko in SKB banko, je prav tako dejstvo. Poleg tega so banke sedemletno obdobje negativnega euriborja, kar je bilo prav tako nenavadno, kompenzirale z višjimi dohodki od provizij, euribor pa velikokrat enačile z ničelno vrednostjo. V nasprotnem primeru bi vsa ta leta imele precejšnjo izgubo, četudi so v tem obdobju krčile število zaposlenih, predvsem zaradi digitalizacije poslovanja.

Negotovost glede morebitnega dodatnega obdavčenja bank negativno vpliva na borzno vrednost delnice NLB. Kakor tudi to, da naj bi tudi drugim uspešnim slovenskim podjetjem grozila dodatna obdavčitev. Ob tem novomeško Krko, ki je z dobrimi tremi milijardami evrov daleč največje podjetje na Ljubljanski borzi, muči padec rublja pa to, da vojni v Ukrajini ni videti konca. Ob zavarovalnicah se slabša poslovanje drugih večjih slovenskih borznih podjetij. Nestanovitno in nepredvidljivo davčno okolje skrbi prebivalstvo kakor tudi vlagatelje na Ljubljanski borzi. To pa draži ceno kapitala, tudi državi, ki se zaradi proračunskih primanjkljajev vse bolj zadolžuje. Ko so na Hrvaškem februarja zbrali 1,3 milijarde evrov 43 tisoč njihovih državljanov, so tudi na slovenskem finančnem ministrstvu obljubljali izdajo takšne državne obveznice, ki bi zbrala del od 35 milijard evrov depozitov, ki jih imajo v slovenskih bankah fizične osebe in podjetja. Tudi popoplavna sanacija še ni pripomogla k izdaji takšne obveznice, ki bi bila najbolj zanesljiv in dolgoročen vir financiranja dolgotrajnega odpravljanja katastrofalnih posledic poplav v Sloveniji.