(KOMENTAR) Kako radodaren je božiček v podjetjih

Ob koncu leta zaposleni v številnih slovenskih podjetjih ob redni plači prejmejo eno od nagrad za delovno uspešnost, kot so 13. plača, božičnica ali nagrada za poslovno uspešnost. Tudi letos bo takšnih srečnežev nekaj več kot 100 tisoč, ki se jim bo 20. decembra s tako imenovanim zimskim ali božičnim dodatkom pridružilo dobrih 638 tisoč upokojencev, ki bodo prejeli med 58 in 182 evri omenjenega dodatka. To je 40 odstotkov zneska, ki so ga prejeli konec junija v obliki letnega dodatka. Marsikateremu upokojenemu, sploh tistim, ki živijo v samskem gospodinjstvu, bo pomagal pri plačilu ogrevanja in drugih v zimi povečanih stroškov.

Pravila glede obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost so se letos nekoliko spremenila. Še lani so bila plačila davka oproščena vsa plačila nagrad v višini do povprečne plače na ravni države ali zaposlenega, letos pa le še do povprečne bruto plače v Sloveniji, trenutno do zneska 2174,70 evra, ob predpostavki, da je to zapisano v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi, in so izplačane tudi agencijskim delavcem. Nagrada se lahko izplača dvakrat letno, a za oprostitev davka le do zgoraj navedenega seštetega zneska. Če se podjetja odločijo za ta znesek, in kar nekaj se jih, po plačilu vseh prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter za starševstvo in zaposlovanje posamezniki na račun prejmejo 1694,09 evra, še 350,13 evra prispevkov pa plača delodajalec, skupno torej 2524,83 evra. Pri plačilu tolikšnega regresa pa bi zaposleni prejel celotnih 2174,70 evra.

Med mariborskimi podjetji naj bi ob koncu leta zaposlene najbolj nagradilo podjetje za proizvodnjo montažnih hiš Lumar, v Sloveniji pa ob DEWESoftu, Datalabu, Medisu še Krka in Delavska hranilnica. Ob tem velja zapisati, da v nekaterih podjetjih podatke medijem pošljejo samoiniciativno, spet drugje teh informacij ne želijo deliti z javnostjo, velikokrat pa se novinarje odpravi s pojasnilom, da se o morebitni nagradi ali njeni višini še odločajo. Vprašamo se lahko, zakaj se v podjetjih še vedno sramujejo tovrstnih izplačil, namesto da bi se z njimi pohvalili in tudi tako privabili primerne kadre. Pri slovenskih trgovcih, ki kadre stežka najdejo, so to že spoznali, zato so ob čim višjih regresih, nemalokrat po dva tisoč evrov neto ali blizu tega zneska, pričeli "tekmovati" še pri čim višjem izplačilu poslovne uspešnosti. To počnejo tudi v farmacevtskih podjetjih, medtem ko so predvsem v bankah in drugih finančnih institucijah ter elektro podjetjih na tem področju (nekoliko) skrivnostni, kakor bi imeli pomisleke, če si njihovi zaposleni te nagrade sploh zaslužijo.

Letos bodo marsikje višino nagrade krojile tudi avgustovske poplave. A če takšna podjetja prejmejo državno pomoč zaradi poplavne škode - in prav je, da jo prejmejo -, naj sploh izplačujejo tovrstne nagrade, ko pa imajo na drugi strani slovenska podjetja, ki jih je prizadela energetska draginja in so prav tako prejela državno pomoč določene omejitve, tudi pri izplačevanju dividend lastnikom. V vsakem primeru smo lahko veseli čim večjega in čim višjega izplačila tovrstnih nagrad tako za prejemnike kakor za državo, ki tudi tako polni zdravstveno in pokojninsko blagajno, ki od obilice denarja ne pokata. Zavist ob prebiranju teh podatkov pustimo ob strani in raje razmišljajmo, kaj nam ponuja naš delodajalec in kaj drugi.