(KOMENTAR) Morilski partnerski odnos

Femicid, zločin nad žensko, ki ga zakrivi njen intimni partner, je najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk po vsem svetu. In včeraj smo tudi v Sloveniji zabeležili nov primer. V Ljubljani je 46-letnik z nožem pokončal svojo partnerko. Do včeraj smo po podatkih policije letos zabeležili dve najhujši kaznivi dejanji zoper življenje in telo, katerih žrtev je bila ženska, storilec pa njen partner. V enem primeru je šlo za umor, v drugem pa za poskus uboja (žrtev je torej k sreči preživela). Lani je bila statistika konec leta podobna, en poskus uboja in eno dokončano tovrstno dejanje. A leto 2022 je bilo veliko bolj tragično. Štiri žrtve so bile med ženskami, eno dejanje je bilo okvalificirano kot uboj, tri kot umor. Poleg tega so policisti zabeležili še tri poskuse uboja. Najbolj tragično v zadnjih petih letih je bilo leto 2019, pet žensk je umrlo pod rokami svojih partnerjev, štiri so bile umorjene, ena žrtev uboja, poleg tega je bilo v žalostne statistike zapisanih še pet poskusov - štiri uboja in eden umora. Za žrtev je sicer dejstvo, kakšna je klasifikacija zločina, torej ali gre za umor ali uboj, povsem nepomembno, razliko predstavlja to dejstvo predvsem za storilca.

Drži, v zadnjih nekaj letih smo sicer v Sloveniji zabeležili tudi nekaj primerov, ko so bile vloge med storilcem in žrtvijo glede na spol obrnjene. A ti primeri so veliko redkejši kot ti, da je napadalec moški, žrtev pa ženska. In tudi v primerih, ko je žrtev moški, se velikokrat izkaže, da je ženska postala krvnica po dolgoletnem nasilju, ki ga je partner vršil nad njo.

Za nasilje nad ženskami družba že dolgo ni več imuna. Vse več je opozoril, vse več je poskusov nekaj storiti, da bi se ženske, žrtve nasilja, zaščitile, kot je treba. Nenazadnje se slovenska politika pogovarja tudi o tem, da bi femicid postal posebno kaznivo dejanje v našem kazenskem zakoniku. Hrvaška je to storila nedavno, na primer. A četudi se bo to uzakonilo, je to zgolj signal države, da ta dejanja prepozna kot ena najhujših, za ženske, žrtve nasilja svojih partnerjev, to ne bo prineslo bistvenega obrata na bolje. Bolj pomembno kot pravna okvalifikacija tovrstnih zločinov je ozaveščanje ničelne tolerance do nasilja, pa ne le nad ženskami, ampak tudi nad otroci, starejšimi. Da se bodo tovrstna dejanja še prej prepoznavala, prej prijavljala, da si okolica ne bo zatiskala oči ali se obračala proč od hiše, v kateri se izvaja nasilje. In da bodo ženske, ki so žrtve nasilja, dobile pomoč, še preden bo njihovo življenje končano. Marsikatera še danes sama ne zmore poiskati pomoči, zato je toliko bolj odvisna od svojcev, prijateljev, sosedov, družbe. Velikokrat je zato ničelna toleranca do nasilja zgolj prazna floskula. Lažje je ljudem prijaviti vlom pri sosedih kot nasilje, četudi je glede na zvoke marsikdaj jasno, kaj se dogaja za štirimi stenami. Potem ko se zgodi najhujše, pa je mogoče veliko izvedeti o vsem, kar se je skrivalo v tej družini. Zatorej, ne zatiskajmo si oči in ušes. Vsako nasilje je nedopustno, ne glede na to, kakšno pravno ime nato nosi.