(KOMENTAR) Očem nevidno

Potem ko je Golobova vlada z osnutkom zakona o turizmu, ki predvideva globok rez v čas trajanja kratkoročnega najema, poskrbela za vročo razpravo na eni strani med sobodajalci, ogorčenimi nad predlaganimi spremembami, in tistimi, ki v omejevanju vidijo sprostitev stanovanj za dolgoročni najem, so nedavno kot strela z jasnega udarila še izhodišča za pripravo zakona o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj.

Vse lepo in prav, da se stanovanjskemu trgu, na katerem primanjkuje stanovanj, tudi najemnih, nameni večja pozornost. Tudi napoved 20 tisoč stanovanj v desetih letih za sto milijonov evrov obeta. Predvsem v očeh tistih, ki optimistično pričakujejo takojšnjo realizacijo novega vladnega projekta in tudi rezultate.

Spet drugi kličejo k streznitvi. V izhodiščih vidijo zgolj ad hoc rešitve, ki pa so daleč od tega, da bi delovale tudi v praksi. Veliko je namreč ostalo nedorečenega. Dorečeno pa odpira nove težave. Izjava ministra Maljevca, da se bo denar za gradnjo neprofitnih stanovanj iztekal kar iz državnega proračuna, se zdi na prvo žogo fajn rešitev. Po tehtnem razmisleku pa se slej ko prej vprašaš: "Od kod proračunu omenjeni denar?" Saj proračun ne raste na drevesu, da bi denar vzeli, ko bi ga za nekaj pač potrebovali. Polni se iz davkov, torej gre za moj, vaš, sosedov denar ...

Ne bi bilo presenečenje, če se v ozadju vladnih rešitev ne bi skrivalo še kaj več, kar utegne udariti tja, kjer najbolj boli - po žepih davkoplačevalcev. Morda so izhodišča podlaga za dvig davkov, morebiti je v pripravi kakšen nov. Premoženjski na primer, ki ga je vlada v iskanju rešitev za stanovanjski trg že nekajkrat mimogrede omenila, nato pa ob vsaki pereči debati v javnosti za lep čas ponovno zaprla v predal. Kot vsaka prejšnja vlada, ki ni zmogla poguma, da zastavi davek, ki bi nadomestil sedanji NUSZ, bil pravičen do vseh, hkrati pa polnil blagajno za gradnjo prepotrebnih javnih najemnih stanovanj.

Ni pa financiranje edina težava predlaganih sprememb. Precej nejasnosti povzroča tudi dejstvo, da bi vlada h gradnji javnih neprofitnih stanovanj rada privabila tako sklade kot tudi zasebne investitorje. Čeprav zatrjujejo, da bodo pogoji financiranja enaki, v praksi morda ne bo tako, saj vemo, da bo nekdo (beri: najšibkejši) vedno ostal praznih rok.

Kaj torej obetajo zastavljene spremembe stanovanjskemu trgu? Vsaj za zdaj veliko nedorečenosti. Težave na stanovanjskem trgu niso samo pomanjkanje najemnih stanovanj in visoke cene nepremičnin. Težav je več in se skrivajo v bistvu. In prav to je, kot je v Malem princu zapisal Antoine de Saint-Exupery, očem nevidno. Kaj pomagajo novi zakoni, če pa na trgu nista vzpostavljena ne red ne kontrola. Če se danes gradi vse bolj nekakovostno, ker se lahko, saj gradnje tako nihče ne kontrolira, do denarja za investicije pa se zlahka pride. Če so zabrisane pravice tako pri najemnikih kot najemodajalcih. Če v Sloveniji sploh ne vemo, koliko stanovanj je praznih in koliko se jih oddaja.

Dokler torej ne bomo začeli pri glavi, bo pri repu še dolgo smrdelo. Hipne rešitve pa bodo na trg vnesle še večji kaos.