Sanja Verovnik
Zaspano nedeljsko jutro je na ulice Pirana že zvabilo prve turiste. Slišati je različne jezike - nemškega, angleškega, italijanskega, francoskega, japonskega ... Po zraku se širi vonj po kavi, istrski salami in sveže pečenem kruhu, morje preletavajo galebi in nase opozarjajo z glasnimi kriki. Piran je vsekakor tisto mesto na turističnem zemljevidu Slovenije, ki si ga moraš ogledati, v njem prespati vsaj kakšno noč - če že ne preživeti teden oddiha, da spoznaš njegovo romantično dušo. "Mesto, ki ti zleze pod kožo," ga opišeta avstrijska turista Johanna in Karl Meyer. V Piranu preživljata vsaj dva vikenda na mesec, poleti še nekaj dni več. Prenočita pa - enkrat v hotelu na obali, drugič v apartmaju pod cerkvijo, ki ga, kot pravita, ki oddajajo čudoviti ljudje, s katerimi so postali dobri prijatelji. Njima podobnih stalnih gostov, ki se vedno znova radi vračajo v to mesto, četudi zgolj za vikend, je kar nekaj. Kar nam pritrdijo tudi ponudniki zasebnih namestitev. Da Piran živi s turisti, pa naj ti ostanejo v mestu kratek čas ali dalj časa, ne glede na mesec v letu, še pristavijo. Zato so toliko bolj zaskrbljeni nad predlagano omejitvijo kratkoročnega oddajanja s sedanjih pet mesecev na zgolj 30 dni v koledarskem letu, ki jo je v javno obravnavo prejšnji mesec poslalo gospodarsko ministrstvo. "Pustite Piran na miru! Mesto živi za turizem vseh 365 dni v letu, ne samo 30," sporočajo avtorjem novega predloga zakona o turizmu, in tudi, da zasebniki niso nobena konkurenca hotelom. "Turisti se sami odločajo, kam bodo šli. Enim je všeč hotel, drugim zasebne namestitve!"
Garsonjera za 198 tisočakov
Da so v Piranu že v osemdesetih letih in še prej tamkajšnji stanovalci oddajali sobe, apartmaje in stanovanja, se celo čez sezono selili drugam, v notranjost Slovenije, samo da so svoje domove zapolnili s turisti, nam pove Daniel Lovšin, direktor piranske nepremičninske agencije Casabela. Takrat, kot nadaljuje, ni bilo težav s pomanjkanjem stanovanj, tudi ni bilo slišati, da turistični najem odžira trg dolgotrajnemu najemu: "Se pa je takrat v Kopru, Piranu in Portorožu gradilo več stanovanj, a omejitev glede oddajanja nismo poznali." Danes je seveda drugače, priznava. Stanovanj za dolgoročni najem primanjkuje, veliko ljudi se namreč iz drugih krajev in mest Slovenije preseljuje na Obalo, predvsem v Koper, kjer delajo, več je tudi študentov. Tudi prodajne cene nepremičnin na Obali so precej zasoljene. Za garsonjero v Piranu, ki se trenutno nahaja v ponudbi Casabele, veliko 36,7 m2 in brez balkona, prodajalec zahteva kar 198.000 evrov. Kvadratni meter manjših stanovanj je tako, razkrije Lovšin, v Piranu vreden približno 4500 evrov, večjih (nad 50 m2) pa kdaj pade tudi manj kot 4000 evrov.
Težko oceniti, koliko stanovanj se oddaja
Koliko je stanovanj v Piranu, ki se oddajajo turistom, je težko oceniti, pravi Daniel Lovšin. Čeravno imajo nekateri lastniki prijavljeno stalno prebivališče, v njih ne stanujejo, številne nepremičnine so prazne. Problem je tudi, saj v Sloveniji nimamo registra nepremičnin, ki se oddajajo, opozori nepremičninski posrednik iz Pirana.
Ponudba stanovanjskih nepremičnin v Piranu ni velika, nam pojasni Mary Markežič iz KW Slovenia, še ena nepremičninska agentka z Obale. Zato predstavlja nakup stanovanja v tem mestu pravi podvig za lokalnega prebivalca. A takšnih s stalnim naslovom je v Piranu menda iz leta v leto manj. "Tistih nekaj, kar nas je tukaj doma, vztrajamo, ker je to naše mesto, turisti nas ne motijo, so nepogrešljiv del mesta," nam med čiščenjem svoje barke prijazno pojasni, kot se predstavi - domačin Ivo. Med kupci je bilo zadnja leta največ tistih, ki so v nakupu nepremičnine v Piranu videli priložnost za dobičkonosno naložbo. Kar tudi ni slabo, opozori Ivo, saj so prav ti poskrbeli, da so se stare in propadajoče hiše v središču mesta prenovile in dobile novo vsebino. A večinoma je šlo za slovenske kupce. Kupujejo tudi tujci, predvsem tisti, ki Piran doživljajo na turistični način, nam razkrije Markežičeva. Med njimi pa ni več toliko Italijanov kot leta prej. Nepremičnine na naši Obali so zanje postale predrage, pojasni Lovšin in razkrije, da stane v Trstu stanovanje v velikosti 50 m2 nekaj več kot sto tisočakov, kar je 2000 evrov za kvadratni meter.
Turisti bodo šli drugam
Z napovedanim omejevanjem kratkoročnega oddajanja se ne strinjata ne Lovšin ne Markežič. Slednja se sprašuje, kaj država želi s tem sploh doseči? "Omejevanje na 30 dni je absolutno nesmiselno in bo samo še dodatno vplivalo na to, da bomo zgolj tranzitna in ne turistična država," je prepričana. Po njenem mnenju so hoteli na Obali, sploh pa v Piranu, zlasti v času turistične sezone prezasedeni. Tudi cene nočitev v njih so precej visoke, zato se sogovornica sprašuje, kam se utegnejo te povzpeti šele, ko bo ponudba zasebnih namestitev ohromljena.
Tudi predlog spremembe namembnosti, ki ga predvideva novi zakon, je po besedah Markežičeve "daleč najbolj nesmiselni predlog, kar jih je do zdaj slišala". Prav tako opozarja, da so upravne enote tako zabasane z delom, da delujejo z veliko zamudo že zgolj zaradi gradbenega zakona. "Dodatne obremenitve bodo vnesle totalni kaos," je prepričana.
"Tistih nekaj, kar nas je tukaj doma, vztrajamo, ker je to naše mesto, turisti nas ne motijo, so nepogrešljiv del mesta"
"Ministrstvo se reševanja stanovanjske problematike loteva na povsem napačnem mestu," je odločen Lovšin. "Piše se zakon, za katerega nihče ne ve, kaj bo prinesel. Tistim, ki se ukvarjajo samo s turističnim oddajanjem nepremičnin, lahko odnese veliko, ne nazadnje tudi zaposlitev in vir preživljanja," je prepričan, ob tem pa izpostavi primer piranskega sobodajalca, ki z oddajanjem namestitev turistom preživlja celo družino.
Strah ga je, da bo moral zaradi novega zakona, če ta začne veljati, zapreti dejavnost in iskati službo drugje. Prav tako Lovšina moti, da snovalci zakona niso naredili nobene analize o učinkih omejitev na turizem, konec koncev bodo turisti, če v Slovenji ne bodo našli namestitev pri zasebnikih, prisiljeni oditi čez mejo k sosedom. Meni, da novega zakona v Sloveniji sploh ne potrebujemo, če bi se dosledno držali aktualnega, tako pa na trgu ni nobene kontrole, ali imajo tisti, ki stanovanja oddajajo turistom v večstanovanjskih objektih, sploh soglasja sosedov, so prijavili dejavnost, imajo zanjo uporabno dovoljenje, ustrezno kategorijo ... in podobno.
Vre tudi v Kopru
Tudi v Kopru je nov predlog zakona o kratkoročnem oddajanju nepremičnin med sobodajalci povzročil veliko vroče krvi. Opozarjajo, da ne želijo nositi bremena pomanjkanja stanovanj na trgu in k rešitvi, sprejemljivi za njih, pozivajo tudi koprskega župana Aleša Bržana. A je tudi temu očitno prekipelo. Na za včeraj sklicanem posvetu o tem je najprej potrdil svojo udeležbo, nato pa jo preklical, češ da so nekateri sobodajalci pri svojih zahtevah in obtožbah šli predaleč.
Občina Piran: "Sobodajalstvo je sestavni del turistične ponudbe"
"Omejevanje kratkoročnega najema ne bo stimuliralo dolgoročnega," je nedvoumen Lovše. "Zmanjšati bi morali davke tistim, ki oddajajo stanovanja za daljši čas, hkrati pa poskrbeti, da pravice najemnikov kot tudi najemodajalcev ne bi bile kršene." Namesto tega je ministrstvo zdaj vrglo rokavico občinam, je prepričan. "Kako se bodo te lotevale (ne)omejevanja in kakšni bodo kriteriji za to, je težko napovedati."
Sesuvanje enega od stebrov turizma
Sobodajalstvo je ključni člen turistične sezone, ki v slovenski proračun prinaša visoke zneske tudi na račun sobodajalcev, opozarjajo v Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov, Združenju sobodajalcev in Združenju lastnikov nepremičnin Slovenije. Uveljavitev osnutka novele zakona o turizmu bi v sedanji obliki pomenila 75-odstotni izpad prihodkov in zdaj izplačanih davkov in prispevkov ter turistične in promocijske takse, ki jih v državni in lokalni proračun plačujejo sobodajalci po vsej Sloveniji. "Ob tem ne smemo pozabiti še na izpad ostalih dohodkov in davkov spremljajočih dejavnosti, ki jih prinašajo gosti pri zasebnih ponudnikih kratkoročnih namestitev. V to kategorijo sodijo na primer gostinci, trgovci, ponudniki storitev čiščenja in pranja, ponudniki izletov in doživetij ter ostalih turističnih aktivnosti in vsebin."
"Ne razumemo politike sesuvanja enega od nosilnih stebrov slovenskega turizma, ki skupaj z dodano vrednostjo za spremljajoče storitve, kot so gostinci, taksisti, ponudniki izletov, doživetij in ogledov, trgovinami, storitvami pranja in čiščenja, storitvami vzdrževanja nastanitev ter ostalimi turističnimi aktivnostmi in vsebinami prinaša več sto milijonov v različne proračune, hkrati pa ne rešuje stanovanjskega problema," opozarja Katja Rezman.
Odgovor na to vprašanje smo poiskali tudi na Občini Piran. Vesna Pinter Stojnić nam je v odgovoru zapisala, da povsem neomejeno oddajanje nepremičnin v kratkoročni najem pretirano obremenjuje celotno skupnost, kar so že ugotovili v številnih drugih državah in turističnih središčih ter uvedli določene ukrepe. Zato na občini sicer pozdravljajo namero ministrstva za gospodarstvo, da to področje zakonsko uredi tudi pri nas. "Vsekakor pa predlog podrobno preučujemo. Treba se je namreč zavedati, da je sobodajalstvo pomemben sestavni del turistične ponudbe destinacije Portorož-Piran in da si ne želimo, da bi nova zakonodaja ohromila to pomembno poslovno dejavnost," hkrati priznavajo na občini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
