Slovenija je razdrobljena na 212 občin z različnimi letnicami ustanovitve. Občine so v času od svojega nastanka prehodile različno pot, večini pa je skupno, da so se v njih lokalni politični akterji do potankosti izurili v veščini prevzemanja oblasti. Tako kot so imele po eni strani pozitivno vlogo pri razvoju lokalnega okolja, predvsem na področju gradnje potrebne infrastrukture, se je na drugi strani stranski učinek občinskega drobljenja države pokazal v obliki klientelizma in nepotizma, ki je bil še posebno očiten v nekaterih občinah, kjer so se župani obdržali na oblasti več mandatov. Teh se je marsikje prijela oznaka lokalni šerifi. To težavo izpostavlja Piratska stranka, ki predlaga omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata, s čimer bi omejili tudi možnost tovrstnih rabot.
Pomisleki stroke, dela politike in obstoječih županov gredo največkrat v smer vprašanja upravičenosti omejevanja pasivne volilne pravice - pravice biti izvoljen in vprašanja pomanjkanja ustreznih kandidatov, ki naj bi jih z uvedbo predlagane omejitve bilo še manj.
Župani so izurjeni, a tudi v klientelizmu in nepotizmu
A v praksi so doslej nedvomno nastajale anomalije. Predvsem v manjših lokalnih okoljih se ob dolgoletni vladavini enega župana vzpostavijo neformalne strukture med občino, društvi, zasebnimi podjetniki pa tudi družinskimi člani. Te povezave segajo od volilnih komisij, ki spremljajo dogajanje na voliščih ob volitvah, pa vse do kasnejših odločitev o delitvi občinskega denarja. Čeprav je v teoriji vsakega župana možno "odpoklicati" na volitvah, pa je v praksi to izjemno težko storiti, ko enkrat obvladuje vse omenjene povezave. Pri tem je pomemben tudi vpliv občin v regijskih javnih zavodih in javnih podjetjih, kjer se lahko po isti liniji včasih odloča o večmilijonskih poslih.
Če je kandidata težko najti, bi lahko za rešitev pogledali tudi v drugo smer - proti združevanju občin. Potem ko so manjše občine, vsaj večina njih, uredile ceste, pločnike, vodovod, kanalizacijo in mrliške vežice, se je marsikje njihov namen izpel. Njihove občinske uprave so pogosto kadrovsko prešibke, da bi zmogle zadostiti administrativnim zahtevam kompleksnih projektov, s katerimi bi lahko naredile naslednji razvojni korak. Zato so že v preteklih letih bile pogoste pobude vsaj za združevanje občinskih uprav, če že ne občin. Z združitvijo posameznih občin bi se povečal tudi nabor potencialnih županskih kandidatov.
Med parlamentarnimi političnimi strankami so glede sprememb pričakovano najbolj zadržani v tradicionalnih strankah, ki so se v preteklih desetletjih s svojimi mrežami utrdile v lokalnih okoljih. Ključna bo odločitev Svobode, kjer o tem domnevno še razmišljajo. Je pa z njihovo zmago na parlamentarnih volitvah nastala edinstvena priložnost, da bi politika naredila še tovrsten korak, če bi bila za to volja. Ko bodo enkrat tudi oni trdno zasidrani v posameznih lokalnih sredinah, bo prepozno. Naslednja priložnost bo morda spet komaj čez desetletja. Najmanj, kar si predlog piratov zasluži, je resna parlamentarna razprava o tem vprašanju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
