(MB-TEDEN) Dileme ČHE Kozjak

Potem ko je projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak nova zelena energetska realnost, vzpodbujena z naraščanjem malih obnovljivih virov energije na strehah vse več uporabnikov, ki terja prilagodljivost odjema, ponovno naplavilo iz predala, je sprožilo vrsto dilem, na katere še ni zadovoljivih odgovorov. 

Najprej so se oglasili krajani Zgornjega Slemena, kjer bodo Dravske elektrarne Maribor (DEM) s Holdingom Slovenske elektrarne in soinvestitorjem v visokonapetostni daljnovod Elesom zgradile akumulacijsko jezero, postavile velike cevi za črpanje vode in daljnovod vse do Pesnice. Zato so terjali odgovore na vprašanja varnosti akumulacijskega jezera, ki bi lahko ob podnebnih spremembah grozilo pobočjem in dolini. Tudi z odgovori selniške županje Vlaste Krmelj niso bili najbolj zadovoljni. Imajo namreč občutek, da je zaradi finančnih in infrastrukturnih dobrobiti za občino ter lastne karierne poti v energetiki projektu naklonjena. Županja pojasnjuje, da je občina že leta 2011 dala soglasje, a da naj bi o tem ponovno odločali, ko bodo projekt ČHE Kozjak dobili na mizo.

Glede na to, da je ta že umeščen v prostor in da naj bi po časovnici že v letu 2026 zaprosili za gradbeno dovoljenje, kmetje opozarjajo, da lastnikov zemljišč še ni nihče nič vprašal. Krajane še jezi, da se po njihovih zemljiščih, kot pravijo, nepooblaščeno sprehajajo razni cenilci, geometri, odvetnik ... V DEM sicer pojasnjujejo, da so bili lastniki parcel predhodno pisno obveščeni o omenjenih aktivnostih, a vendar ...

V nabito polni dvorani Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi so se s preko 200 udeleženci predstavniki DEM prvič tudi srečali. Kljub obširni predstavitvi so občani odhajali brez odgovorov glede 21 kilometrov dolgega daljnovoda s kar 70 stojnimi mesti, saj Eles še ni pripravljen o tem komunicirati in jih o služnostih na njihovih zemljiščih še ni kontaktiral. 

Glede na to, da bo gradnja trajala vsaj štiri leta, je dilema tudi transport gradbenega materiala. Za zdaj še nimajo odgovorov, koliko tovora in kamionov bo vozilo mimo njihovih hiš in kdo jim bo kril razpoke na hišah zaradi tresljajev. Tudi odgovor DEM, da načrtujejo začasno vzporedno državno cesto, promet za tovornjake in gradbeno mehanizacijo do Kolarjevega vrha pa da bodo speljali enosmerno, jih ni zadovoljil. Opozarjajo še, da bo težka mehanizacija povzročala onesnaženje z ogljikovim dioksidom in ogrožala zdravje 180 otrok v bližnjem vrtcu. Krajani imajo, kot smo slišali, občutek, da so se v DEM že vse dogovorili, njih pa imajo zgolj za lepotni dodatek.

Tisti državljani, ki jim trasa daljnovoda teče domala preko njihovih hiš, se sprašujejo o upadanju cen z daljnovodi obremenjenih nepremičnin. Konkretnega odgovora niso dobili, so pa v DEM pojasnili, da se zavedajo, da bo nekatere odškodnine treba plačati, a bo to stvar posameznih postopkov. 

Okoli 120 krajanov Kamnice pa je sredi junija opozorilo še na vprašanje vplivov elektromagnetnega sevanja pod visokonapetostnimi daljnovodi na zdravje ljudi. S študijami so dokazovali, da to vpliva na ljudi, posebno na tiste, ki so od daljnovoda oddaljeni le 40 metrov, kolikor še dovoljuje zakonodaja. Še posebno pereč je pojav levkemije pri otrocih, ki pa ga je statistično težko dokazati. Povprečno za levkemijo zboli en otrok na 20.000, na z daljnovodi obremenjenimi področjih pa dva. A vsak otrok, ki zboli za to zahrbtno boleznijo, je preveč!

Skupna dilema civilnega odpora proti projektu ČHE Kozjak pa je bila, zakaj investitorja ne želita slišati, da bi kable delno ali v celoti speljali pod zemljo. Doslej je bil glavni argument cena, ki pa je danes že veliko nižja od prvotnih ocen. V Elesu odgovarjajo, da je daljnovodna izvedba z državnim prostorskim načrtom že umeščena v prostor in bi bilo kabliranje z neprimerno večjimi posegi v okolje tehnično zahtevno. In da je objekt projektiran skladno z vsemi veljavnimi zakonodajnimi okvirji, predpisi in pravilniki, tako da vplivi na ljudi in okolje ne bodo škodljivi ... Kako, prosim, tehnično zahtevno za veliki Eles in da ne bo škodljivih vplivov na ljudi in okolje ...?