Razum in ovadbe

Izza mikroskopov in iz ambulant jih je epidemija postavila pred kamere in mikrofone. Kako nujno potrebujemo komunikatorje znanosti, še posebno naravoslovne, se je sicer pokazalo že veliko prej. V Sloveniji (mimogrede, nekoč je bila ta dežela zibelka sijajnih naravoslovcev) je odpor zoper preproste in ne preveč zapletene koncepte, kot je cepljenje, vztrajno rasel že leta. Proticepilskih sentimentov tako še zdaleč ni prebudila epidemija, zgovoren je bil že odpor proti obveznemu cepljenju otrok, ki so mu po krivulji zgledno sledili vse pogostejši izbruhi ošpic. Nihče se takrat ni organizirano lotil odpravljanja sumov ali pa so bili ti poskusi pridigarski in polovičarski, češ, prepričanih ni mogoče prepričati. Zgodil se je covid in od cepljenja so bila, če se vrnemo le kakega tri četrt leta nazaj, dobesedno odvisna življenja. A prepričani so le še prepričevali dalje, pri tem pa niso izbirali metod in jih tudi danes ne. Še več, morebitne napake so postale argumenti za njihov prav, ukrepi pa spodbujevalnik boja v imenu svobode odločanja.

Strah je razumljiv in dvom tudi, a nekje bi veljalo zakoličiti odločen ne. Pri osebnih napadih in diskreditacijah, grožnjah in ovadbah ljudi, ki so v epidemiji delali v dobro družbe, zagotovo. Zato vendar imamo stroko in znanost, ki ji vedno znova dopovedujemo, da ni sama sebi namen. V mirnih časih sicer na vsak način želimo od nje sodelovanje z gospodarstvom in seveda zaslužke, tokrat smo jo potrebovali za reševanje življenj, komuniciranje v povezavi z zahtevnimi temami in s tem tudi ukrepi. In znanost je bila na visokih obratih, verjetno najvišjih doslej, laboratoriji po vsem svetu so delali skoke v daljave, ki bi jih sicer prelezli v desetletjih. Za primer - mRNK-tehnologija cepiv je potrebovala dolga leta zastojev in majavega financiranja, da je prispela do uporabnih spoznanj, sedaj je praktično v letu dokazala smiselnost in učinkovitost obstoja ter postala nepogrešljiv del prve obrambe pred klicami. Seveda gre za preskoke, ki jim je težko slediti, deloma tudi zato, ker domače naravoslovje že zadnje desetletje tone v prevečkrat površnih obravnavah, a prav zato je pomembno slišati ljudi, ki to materijo dobro poznajo in jo tudi znajo prevesti v uporaben jezik. Virus je danes za marsikoga še vedno nekaj abstraktnega, a to menda ni razlog, da ne bi verjeli v njegov obstoj.

Ovadbe, pritožbe in prijave na razne inštitucije so seveda dokaz gneva posameznikov in skupin istomislečih ​zaradi vsega, kar je prinesla epidemija, a to ne pomeni, da jih lahko prezremo. Četudi je lažje razumeti gnev kot virologijo, to ni opravičilo za osebne diskreditacije, grožnje, celo fizične napade na ljudi, ki so v te nore čase vnašali kanček dobrega starega razuma. Saj se spomnimo, v 18. stoletju so ga izjemno cenili. Razum namreč.

Nič presenetljivega ni, da si je večina obrazov epidemije sedaj oddahnila in si z velikim veseljem obrisala "zvezdniški prah" z ramen. Skrbi pa lahko, da najverjetneje v dveh letih histerije ni vzklilo niti za pest semen razuma več. Ovadbe še kar naprej romajo na tožilstva, proticepilska gibanja so omikron izkoristila za svoj argument in zelo verjetno bi ob novem valu epidemije čez nas pljusnil nov val psevdoznanstvenih dezinformacij in jeze brez kalčka razuma.