Urgenca, ki ni le državna investicija

Predvsem vztrajnosti, ki je zaznamovala skoraj desetletje prizadevanj za izgradnjo ptujskega urgentnega centra, je mogoče pripisati včerajšnjo položitev temeljnega kamna za ptujsko urgenco, ki bo zgrajena do prihodnje jeseni. Ob vztrajnosti pa je odtehtala tudi pripravljenost gospodarstva, lokalne skupnosti in številnih posameznikov, ki so za gradnjo prispevali denar. Prav solidarnost in pripravljenost stopiti skupaj, ko je to dobro za vse, je tisto, kar gradnjo ptujskega urgentnega centra loči od drugih tovrstnih gradenj po državi.

Ptujski urgentni center bo tako edini, za katerega so del denarja zagotovili v lokalni skupnosti. Občine Spodnjega Podravja so prispevale 300 tisoč evrov. Nadalje je v dobrodelni akciji ptujskega gospodarstva sodelovalo kar 160 podjetij in podjetnikov, denar je prispevalo še 270 posameznikov, ki so skupaj v odmevni humanitarni akciji zbrali nadaljnjih več kot 337 tisoč evrov. Ministrstvo za zdravje za projekt, vreden 6,5 milijona evrov, namenja 4,4 milijona evrov, poldrugi milijon zagotavlja bolnišnica, tudi s prodajo zemljišč in stanovanj. V osrednji spodnjepodravski zdravstveni ustanovi, ki je bila zgrajena 1874. leta, pomnijo, da je podobna solidarnost zaznamovala tudi zadnjo večjo gradnjo. To je bila gradnja ptujske porodnišnice, ki so jo pred 30 leti zgradili s samoprispevkom občanov.

Da Spodnje Podravje novi urgentni center potrebuje, je vodstvo bolnišnice ob podpori lokalnega okolja dokazovalo skoraj desetletje. Kakšna desetina ministrov je v vseh preteklih letih bolj ali manj resno prisluhnila prizadevanjem in dokazovanjem, da gre za več kot 100 tisoč prebivalcev, ki so upravičeni do sodobne bolnišnične oskrbe, in da so ljudje iz haloških in nekaterih obmejnih območij več deset kilometrov oddaljeni že od ptujske bolnišnice, kaj šele od drugih. Da so (pre)dolgo čakali, a so zdaj vendarle na pragu izredno pomembne gradnje, ki jim prinaša boljše delovne pogoje in bo njihovo strokovno delo približalo pacientom, ugotavlja Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice Ptuj, kjer si bodo po izgradnji urgentnega centra prizadevali še za njegovo nadgradnjo. Nove, sodobne in primerno opremljene prostore namreč potrebuje tudi njihov kirurški oddelek.

Kaj pomeni delati v ustreznih delovnih pogojih, ve iz lastnih izkušenj minister za zdravje Janez Poklukar, ki napoveduje tudi obnovo bolnišnične lekarne, pa nakup aparata za magnetno resonanco. Vse, kot dodaja, za večjo zdravstveno varnost prebivalcev Spodnjega Podravja.

V času zdravstvene krize, ko je tudi ptujska bolnišnica del svojih prostorov namenila skrbi za covid bolnike in so si zaradi prostorskih težav morali pomagati tudi s postavitvijo kontejnerjev, so še bolje spoznali, kako zelo dobrodošel za hitro in učinkovito obravnavo bolnikov je urgentni center. Prevažanj bolnikov z enega na drugi oddelek ne bo več, strokovno medicinsko pomoč, vse bolj so tudi kadrovsko močni, bodo domačinom lahko nudili na enem mestu, brez izgube dragocenega časa. To pri reševanju življenj še posebno šteje. Obenem v ptujski bolnišnici, kjer so se pred leti ukvarjali s pomanjkanjem strokovnega kadra, zdaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da postajajo tudi bolnišnica mladih zdravnikov.