Udarno so se lotili mladi nevladniki obelodanjenja primera Lutra. Sicer z nekaj napakami v procesu, a gre jih pripisati predvsem žaru in zagonu, ki sta zrasla po dolgem tlačenju, zanemarjanju, celo zmerjanju slovenske nevladne scene. Da teme o osebnih napadih in diskreditacijah ne načenjamo. Skratka, Lutra bo preživela. Zaradi ministrovega zamerljivega manevra inštitut z dolgotrajno tradicijo naravovarstvenih pobud in strokovnih udejstvovanj, ki so pravzaprav nenadomestljiva, saj strokovnjake za vidre pri nas preštevamo na prste ene roke, ne bo tako obubožal, da bi moral zapreti vrata. Je pa primer simptomatičen za delovanje te vlade, a tudi vseh prejšnjih, ki se niso lotile sistemskega urejanja naravovarstvenih predpisov in načinov gospodarjenja z okoljem in naravo.
Minister Vizjak je večkrat pokazal, kako zelo nadležno mu je sodelovati z javnostjo, če se ta z njim ne strinja. Z namigovanji o podkupljenih nevladnikih in ustoličevanju nasprotnikov uničevanja okolja za zaviralce napredka je nesporno dokazal, da je okolje približno na repu njegovih ministrskih skrbi. In potem je tukaj še narava (da, gre za različna pojma, a menda se tudi o tem na ministrstvu, kamor sodita oba resorja, ne sporazumejo več), ki prav vedno potegne najkrajšo bilko iz šopka interesov, nakar se debata običajno zreducira na nivo metulj proti obvoznici, ena riba proti čudoviti energetski prihodnosti ali ptič proti ličnim vetrnicam. Pa vendar, v 21. stoletju bi menda že lahko doumeli, da ko govorimo o eni vrsti, govorimo pravzaprav o življenjskem okolju številnih vrst - tudi človeške, ki si tako rada antropocentrira svet. Ne nazadnje smo Slovenci poznani po izjemnih naravovarstvenih strokovnjakih, ki so na marsikaterem področju orali ledino, od nas se marsikatera država uči gozdarjenja, bili smo med prvimi z zavarovanimi območji narave.
A trenutno ima v Sloveniji prav minister z razumevanjem ekosistemov največ težav. S pretirano strogo regulacijo sodelovanja zagovornikov narave in okolja v prostorskih postopkih in pod krinko zalivanja gospodarstva za pokoronski razcvet bodo postali nevladniki v okoljskih postopkih izjemno redka vrsta. Pogoji sodelovanja nevladnikov v prostorskih postopkih so nekoliko milejši, kot je sprva želel minister, a vendarle zahtevni. Po drugi strani odločilni v postopkih, torej tisti, ki presojajo, kakšen vpliv bo imel nek poseg na naravo, za opravljanje svojega dela ne potrebujejo praktično nikakršnih referenc! Tako dobimo zelo konfliktno situacijo - preregulirane nevladnike s strokovnjaki na eni strani in neregulirane podjetnike brez strokovnjakov na drugi.
Pa na koncu še ena o zajedanju države. Zajedavci so v tej basni, ki jo tako radi širijo vladniki, seveda nevladniki. Samo inštitut Lutra je v času svojega delovanja v Slovenijo s projekti pritegnil tri milijone evrov denarja iz različnih skladov in zaposluje pet ljudi. Predvsem na področju naravovarstva in okoljevarstva je takih inštitutov, društev in zavodov še nič koliko. Gre torej za lepo delujoč ekosistem, ki skrbi za to, da nam ostanejo naši ekosistemi. Zakaj ga okvariti? Za hruške betona? Te že davno niso več simbol napredka. Je pa simbol napredka vrnitev bobra v naše reke, seveda če razumemo njegovo ekologijo in ga ne prekvalificiramo v škodljivca, kot je to danes storilo ministrstvo.